Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Kaj vse sem se naučila od svojega orgazma


(stran 3 od 3)


Ta temeljna razdvojenost, iz katere se je netil ogenj, ki je bruhal iz mene in grozil, da bo prej ali slej uničil vsakogar, ki bo z mano, je izhajala iz - takrat tega nisem vedela - podzavestno dodobra prepoznanega dejstva: da sem z napačnim. Tudi če sem se imela v postelji z njim še tako - po uradnih standardih - dobro, moja duša ni bila mirna. Hotela je več. Imeti od tega življenja več, dobiti od tega moškega sveta več. Moškega, ki jo bo delal srečno. To pa je težje od česarkoli.

Mislim, da je telesno zadovoljiti žensko, ji podariti orgazem, neprimerno manjši problem, kot vnesti radost v njeno dušo. Ne vem, ali se moški tega dovolj zavedajo. Bolj kot ne se zanašajo na neko apriorno nagnjenost žensk k zaljubljenosti v svojega moškega. A zaljubljenost je blago s sila kratkim rokom trajanja. "Pogoj za ženski orgazem je globoka ljubezen in predanost partnerju," berem že petindvajset let. Bla bla! Vsaka povprečno radoživa ženska lahko doživi orgazem z vsakim tipom, ki se ji zdi kolikor toliko telesno privlačen in ki ve, kako se streže ženskemu telesu.

Zaljubljenost? Predanost? Seveda, dobršna mera ljubezni do sebe in predanost lastnemu užitku sta nujni za notranje zadovoljstvo ženske. A kam bi nas to pripeljalo, če bi ženski užitek tako zbanalizirali, ga oropali "globoke psihološke razsežnosti" in ga s tem v bistvu približali naravi moškega užitka? Treba je ohranjati tabuje! Okrog tabujev se vrti ves svet. In teve reklame. Saj veste, rdeče našobljene ustnice.

Hotela je torej več, ta moja narava. Potem sem doživela krah, zlom, moralni brodolom. In si rekla, nikdar več. Živela sem z njim kake tri, štiri leta. Love story, vsaj na začetku. Zajci so znani po nenadzorovanem nagonu. Mislim, da sva jih, če ne prekašala, pa vsaj dobro oponašala. Seks non stop. Moji hormoni so cveteli, ponoreli, kazalo je, da sem ga končno našla. Pravega! Kakšna pomota. Nisem ga! Strast je popustila, za njo ni ostalo nič posebnega. Vsakodnevni dolgčas. In sem se začela pripravljati na odhod.

Konec. Kako mu povedati, da mi ni več do njega? Bi sploh razumel, glede na to, da ima z mano seks trikrat na teden? Zadnji je bil nepozaben. Po svoji bednosti. Bila sem z njim in hkrati me ni bilo tam. Moje misli so tavale daleč proč, brez vsakega zanimanja za moškega, ki je bil na meni, v meni, potopljen v mehaničnost gibov, z vso nezainteresiranostjo za finese, tiste, ki se izmenjujejo med človekoma, med katerima se pretaka ljubezen, in ki najprej usahnejo pri ljubimcih, ki si že dolgo nimajo kaj povedati.

Brezčutnost? Ne, čuti se odzivajo, čustva so tista, ki molčijo. Brezčustvenost. V tistem trenutku sem s kristalno jasnostjo spoznala, da moram proč. Da me ta moški duši, da me z načinom vsega, kar počne, dela prazno, mrtvo in hkrati nasilno v komunikaciji s svetom. Da sem z njim duševno frigidna. Da je edini možni korak za preživetje odhod. In že naslednji trenutek sem začutila, kako mi telo preplavlja sladostrastje, pulzirajoča energija, ki jo je moški, od katerega sem se pravkar dokončno poslovila, še zadnjič izvabil iz mene.

Orgazem in praznina duše hkrati. Najnižja točka pristanka neke ljubezni, ki to ni več. Popoln razkol med telesom, ki hoče še, in dušo, ki ve, da mora proč. Ker ta moški ni zame, ker pooseblja preveč tistega, česar nočem. Ker dovoli, da ga v mislih varam, pa čeprav samo tako, da medtem, ko je v meni, občutim do njega en velik nič. Nezvestoba se ne odvija nujno v drugi postelji. Če ga ne ljubim več in mu dovolim, da se me dotika, če sem z njim, čeprav že dolgo nisem več njegova, ga varam z njegovim najboljšim prijateljem: prividom, da je pravi moški zame. Seks. Povabilo, naj vstopi v moje življenje, in alarm, da se bliža izstopna postaja. Vse to lahko ženska izve od svojega telesa. Če se z njim pogovarja iz svoje duše.





Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd