Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kako najti motivacijo za šport?

Tjaša Dimec Časar, psihologinja in mlada raziskovalka na Fakulteti za šport
Tjaša Dimec Časar, psihologinja in mlada raziskovalka na Fakulteti za šport (Foto: Grega Žunič)

Slovenci tradicionalno veljamo za športen narod, o čemer govorijo tudi izsledki nedavnih raziskav. Sodeč po tem je povezava med športom in zdravim življenjem v naši zavesti dobro zasidrana, toda kot ugotavlja Tjaša Dimec Časar, psihologinja in mlada raziskovalka na Fakulteti za šport, malce globlja analiza pokaže, da je dejanski položaj precej drugačen.

Najbolj dejavne mlajše ženske

Slovenci vsekakor nismo leni, saj nas je telesno dejavnih več kot polovica, pretekle raziskave pa so pokazale trend povečane telesne dejavnosti. Slovenci torej radi migamo, "če pa si izsledke ogledamo natančneje, torej kdo je dejansko dejaven, ugotovimo, da med ljudmi obstajajo velike razlike," pravi Tjaša Dimec Časar. S športom se najbolj ukvarjajo mlajši ljudje, tisti do tridesetega leta, pozneje pa se gibajo vse manj. Razlog za to sogovornica vidi v drugih dejavnostih: v tem življenjskem obdobju si večina ljudi ustvari družino, v storilnostno naravnani družbi se hkrati s podaljševanjem delovnega časa večajo službene obveznosti, zato je prostega časa, ki bi ga lahko posvetili sebi, vse manj. Posledično tudi telesno dejavnost postavljamo na stranski tir.

Izsledki raziskave kažejo, da so ženske telesno dejavnejše od moških. Tjaša Dimec Časar to razlaga kot posledico dejstva, da se ženske bolj vključujejo v organizirane oblike vadbe: "Ponudba skupinskih vadb je velika in vse bolj narašča, povrhu pa so tudi zelo priljubljene. Trenutno največji hit je zumba. Moški le redko obiskujejo ta tip rekreacije, zato jim preostane manj izbire. Nekateri obiskujejo fitnes, že za nogomet pa je potrebnih več ljudi, tako da niso odvisni le sami od sebe." Po raziskavi profilu značilnega slovenskega rekreativnega športnika ustreza ženska, stara od dvajset do trideset let, ki teče in želi izboljšati svoje počutje. Drugi najbolj priljubljen šport pri nas je smučanje.

Ugotovite, kaj imate radi

Po prekinitvi s telesno dejavnostjo se je veliko teže znova spraviti v gibanje, čeravno je tistim, ki so se nekoč že ukvarjali s telesno dejavnostjo, vseeno laže, "saj vedo, kaj dobijo od športa. Rekreativni šport prinaša dobro počutje, druženje, zabavo in igro, kar je tudi njegov smisel." Zanimivo je, da se veliko telesno nedejavnih ljudi zaveda koristi telesne dejavnosti, vendar kljub temu ne naredijo nič. "Vedno lahko najdemo tisoč in en izgovor, zakaj se ne rekreiramo – slabo vreme, zanimiv televizijski program, utrujenost, pomanjkanje opreme, oddaljenost … Toda s pravo motivacijo je vse mogoče. Slovenci kot motivacijo za ukvarjanje s športom navajamo duševne in telesne razloge. Želimo se boljšega počutja in dobre forme, šport pa je vrednota.


Poti do motivacije je več

Rekreirati se lahko začnemo v družbi prijateljev oziroma ljudi, ob katerih se dobro počutimo – tako bomo veliko laže začeli. Če nas bodo pogrešali, na primer pri skupinskih športih, kot sta odbojka in nogomet, se bomo laže odpravili zdoma. Pri individualnih športih je podobno, še pomembnejša pa je športnikova samomotivacija, ki se kaže v tem, koliko je pripravljen delati sam, brez zunanjih spodbud in priganjanja. "Toda tudi pri individualnih športih smo le redkokdaj popolnoma sami. Vedno se najde kdo, s katerim se lahko primerjamo in z njim tekmujemo," ugotavlja sogovornica. Splošno pravilo je, da si moramo najti šport, ki nam je všeč – ni se nam treba ukvarjati s tistim, ki je trenutno moden. "Izbrana telesna vadba mora zadovoljevati naše motive, ki jih moramo tudi dobro poznati," meni Tjaša Dimec Časar, ki poudarja tudi pomen manjših obremenitev na začetku. "Začnimo počasi: zastavimo si stvarne, ne pretirano zahtevne cilje, ki pa nam morajo biti vseeno v izziv in nam predstavljati motivacijo."


Zastavite si dosegljive cilje

Zastavljanje ciljev je ključno, vendar pa morajo biti cilji zastavljeni učinkovito. Tjaša Dimec Časar poudarja, da so pomembni dolgoročni cilji, saj moramo vedeti, kaj želimo doseči z vadbo. "Toda če imamo samo dolgoročne cilje, je možno, da bomo kaj hitro obupali, zato si moramo zastavljati tudi dnevne, tedenske in mesečne cilje ter preverjati, ali smo jih dosegli. Če namreč ne dosežemo kratkoročnega cilja, je to znak za alarm, – pomeni namreč, da tudi dolgoročnega ne bomo. Vsekakor pa ne smemo začeti s previsoko zastavljenimi cilji. Cilji naj bodo torej čim bolj konkretni, izzivalni, vendar dosegljivi."


Vse se začne pri starših

Eden od splošnih ciljev je, da šport postane del našega življenjskega sloga, to pa se zgodi, če postane naša vrednota. Sogovornica meni, da glavno vlogo pri tem odigrajo starši, ki morajo poskrbeti, da otrokom že v najbolj zgodnjem obdobju življenja približajo šport in jim omogočijo čim več pozitivnih športnih izkušenj: "Že zelo zgodaj naj jih vodijo na otroška igrišča, saj otroci tam razvijajo in urijo osnovne gibalne spretnosti. Izredno pomembno je, da starši to počnejo igrivo, saj so glavni socializatorji in motivatorji za športno dejavnost, pa tudi največji zgled." Nujno je, da otrokom pokažejo, da so jim na voljo različne možnosti. "Če bodo otroci v varnem družinskem okolju spoznavali športne dejavnosti, ob katerih se bodo starši veliko ukvarjali z njimi, jim bodo privzgojili šport kot vrednoto, ki bo prerasla v zdrav življenjski slog," pravi sogovornica. Del tega procesa izvajajo tudi v vrtcih in šolah, kjer pa je veliko odvisno od učiteljev, ki morajo šport pozitivno predstaviti in otrokom omogočiti, da poskusijo različne stvari in se nato odločijo za dejavnost, ki jim najbolj ustreza.

Tjaša Dimec Časar ugotavlja še, da so otroci v zadnjih dvajsetih letih vse pogosteje debeli, "njihova telesna pripravljenost je slabša, predvsem pri fantih. Eden od razlogov za ta negativen trend je informacijska tehnologija: otroci veliko časa preživijo pred računalnikom. Tu spet nastopi vloga staršev – od njih je odvisno, koliko tega jim bodo dovolili." Kot drugi razlog sogovornica navaja dejstvo, da starši kljub zavedanju, da je telesna dejavnost pomembna ta otrokov zdrav razvoj, ne ukrepajo, saj so v finančni stiski: "Nekateri preprosto nimajo denarja za nakup opreme in otrok ne morejo poslati niti na brezplačno vadbo." Problem tu je tudi ponudba, ki je za najmlajše bogata, nato pa je vse bolj specializirana, kar ima tudi svoje zahteve.

Velike rezerve

Posledica nedejavnosti otrok je nastanek najrazličnejših bolezni v odrasli dobi, od srčno-žilnih bolezni do psiholoških težav, ki jih šport lahko prepreči, saj izboljšuje razpoloženje, krepi samozavest in vpliva na čustvena stanja. "Vadba je koristna v vseh življenjskih obdobjih, še bolj pa po petdesetem, šestdesetem letu, ki so kritična leta za razvoj osteoporoze in koronarnih bolezni," pravi Tjaša Dimec Časar. Starostnih omejitev za telesno dejavnost ni in tudi motiviranje starejših je enako kot pri drugih starostnih skupinah. "Vadbo je treba približati starejšim, saj bo tako manj starostno pogojenih duševnih in telesnih bolezni. Žal je ponudba zanje majhna, v čemer vidim velik problem. Po petdesetem letu potrebuješ nekoliko bolj umirjeno vadbo, tega pa je premalo," ugotavlja sogovornica.  Podobno je s ponudbo na podeželju – ljudje v urbanih okoljih so bolj telesno dejavni, vzrok za to pa Tjaša Dimec Časar vidi v razširjenosti športne infrastrukture in posledično ponudbe: "Na podeželju je tozadevno še velike rezerve."


Za zabavo, dobro počutje in zdravje

Sogovornica poudarja, da nam rekreativni šport prinaša številne koristi, zato se nam splača vlagati čas in se angažirati, saj je zdrav, z njim pa se ukvarjamo z namenom, da se dobro počutimo in se zabavamo. "Šport staršem pomaga, da otroke vzgojijo v čustveno stabilne posameznike, ki se znajo spoprijemati s težavami, delovati pod pritiskom, si zastavljati cilje in vztrajati. Obenem postanejo samostojni in se znajo potruditi in nekaj doseči z lastnim delom." To seveda velja tudi za vse druge.


Kako torej najti motivacijo?

  • Temeljno pravilo je, da si moramo najti šport, ki nam je všeč.
  • Veliko lažje boste začeli, če se začnete rekreirati v družbi prijateljev oziroma ljudi, ob katerih se dobro počutite. Tudi pri individualnih športih smo le redkokdaj popolnoma sami. Vedno se najde kdo, s katerim se lahko primerjate in z njim tekmujete.
  • Ne zastavite si previsokih ciljev. Cilji naj bodo čim bolj konkretni, izzivalni, vendar dosegljivi. Zastavite si kratkoročne – dnevne, tedenske in mesečne cilje – ter se veselite svojega uspeha!
  • Šport nam pomaga, da postanemo čustveno stabilni posamezniki – bolje se spoprijemamo s težavami, delujemo pod pritiskom, si zastavljamo cilje in vztrajamo. To velja tudi za otroke, ki jim šport omogoča, da postanejo samostojni, se znajo potruditi in nekaj dosežejo z lastnim delom.
  • Rekreativni šport prinaša številne koristi, zato se nam splača vlagati čas in se angažirati, saj je zdrav, z njim pa se ukvarjamo z namenom, da se dobro počutimo in se zabavamo.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

šport , rekreacija , redna telesna dejavnost

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.