Marko Roblek je začel teči pri petnajstih letih. Sicer mu športi niso dišali, ne kolektivni in ne individualni, za tek pa se mu je zdelo, da je tehnično nekaj najpreprostejšega, saj ponuja največ prednosti na enoto vloženega dela. Tekel je v domači okolici in v preprostih copatih, kajti kot srednješolec ni bil imel veliko denarja. V nekaj letih je dosegel tolikšno formo, da se je lahko udeleževal maratonov in polmaratonov. Tekel je vsaj petkrat na teden. Toda sčasoma so se začele pojavljati bolečine v kolenih, sklepih in križu, večkrat si je nategnil kako mišico … Tek ni bil več sprostitev, ampak mučno opravilo. Tekaški kolegi so mu govorili, da je to nekaj običajnega. Potem pa sta leta 2007 s kolegom bosonoga tekla po Dunajski cesti. Bila sta dobre volje in sta si dejala, pa poskusiva. Pričakovala sta negativen učinek. Toda to se ni zgodilo, prav nasprotno.
Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog
Matej Pirtovšek dr. dent. med.
dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze