Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Vloga psihologa pri pripravi športnika

Sodobni vrhunski šport zaznamujejo izredni telesni in duševni napori med treningi in še posebno na tekmovanjih, zaradi česar je potreba po vključitvi športnega psihologa v strokovni tim vse večja. Pravilno razumevanje kompleksne športnikove priprave, ki obsega telesno, tehnično, taktično in duševno pripravo, narekuje, da je treba – posebno za vrhunske dosežke, neredko pa tudi za premagovanje začasnih platojev pri napredovanju – razmišljati tudi o dejavni vključitvi športnega psihologa v tekmovalčev tim.
Vloga športnega psihologa v timu je opredeljena v skladu z začetno razdelitvijo vlog in ni vedno enoznačna, saj tudi vsi strokovni timi niso enaki. Psiholog neredko nastopa v vlogi trenerja, kadar le-tega športnik sploh nima, vendar to zagotovo ni ne želena in ne učinkovita kombinacija, saj so trenerjeve naloge, seveda ob ustreznem strokovnem znanju, povezane z doseganjem avtoritete, kompetentnosti in zaupanja ter s storilnostnim vodenjem.

Psihologova vloga največkrat le dopolnjuje trenerjevo, nikakor pa je ne mora zamenjati. Če je trener predvsem storilnostno-delovni vodja, je psihologova funkcija predvsem v čustveno-socialnem vodenju. Prav zaradi teh značilnosti ti vlogi nista združljivi. V športu je seveda poglaviten glavni trener, ki naj bi bil idejni vodja ter organizator delovanja strokovnega tima in podpore športniku.

Psiholog mora imeti v takem timu močno in dejavno funkcijo, vendar se večina (nepsiholoških) posegov, ki pa so lahko tudi plod psihološkega dela, izvaja v sodelovanju z glavnim trenerjem ali vsaj z njegovo vednostjo. Tako ne rušimo trenerjeve avtoritete, pa tudi informacije, ki jih dobiva športnik, so skladne in konsistentne, zaradi česar je njihov učinek zanesljivejši.

Od motiviranja do reševanja konfliktov

Zlasti v individualnih športih psiholog deluje predvsem individualno. Neredko uporabljamo tudi skupinske seanse in pristope, predvsem kadar želimo v okviru skupine doseči skupinske motivacijske učinke ali pa oblikovati/izboljšati čustveno vzdušje v ekipi, klubu ali reprezentanci. Skupinske seanse so namenjene tudi oblikovanju ciljev, samospoznavanju, reševanju medosebnih konfliktov in učenju boljše komunikacije. Uporabljamo jih tudi v individualnih športih, navadno nekajkrat na leto, in sicer v primeru težav ali pa v preventivne namene.

V okviru individualnega pristopa skuša psiholog posredovati oziroma vplivati na več ključnih področjih, vendar za zdaj največ dela še vedno poteka na prvem področju:

  • analiza predtekmovalnega stanja in psihična priprava na nastop,
  • motiviranje in postavljanje ciljev,
  • spreminjanje osebnostnih lastnosti (večji nadzor v primeru težav) in navad,
  • privzgajanje posameznih lastnosti in značilnosti,
  • pomoč pri vključevanju staršev in opredeljevanju njihove vloge,
  • pomoč pri učenju in razvijanju tehnike ter pri popravljanju napak,
  • učenje komunikacijskih spretnosti (pri športniku in trenerju),
  • pomoč pri reševanju konfliktov,
  • pomoč pri selekcioniranju in orientaciji obetavnih športnikov (diagnostika),
  • pomoč pri regeneraciji in rehabilitaciji po poškodbah,
  • pomoč v primeru patoloških in nevrotičnih simptomov,
  • pomoč pri reintegraciji v nešportno sfero oziroma pri pripravah na športno upokojitev,
  • pomoč in svetovanja na drugih nešportnih področjih, s katerimi ima športnik opravka tudi med športno kariero,
  • pomoč pri morebitnih specifičnih težavah, kot so slaba koncentracija, tesnobnost, depresivnost, anoreksija …
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

šport , psiholog , psihična priprava , športnik , vrhunski športnik , trening , trener , športni psiholog

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.