Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Razvoj športa od praskupnosti do danes

Zgodovina športa sega daleč v preteklost, vse do začetkov človeštva. Šport je star toliko, kot je stara prva igra. Pojavne oblike športa so se skozi čas spreminjale in se dopolnjevale. Razloge za spreminjanje lahko v največji meri pripisujemo značilnostim posameznih družb, načinu produkcije materialnega življenja in produkcijskim odnosom, ki so seveda pogojevali tudi politično nadstavbo. Z razvojem družbe in njenih potreb so se spreminjali tudi pomeni športa, zato je šport družbeni pojav, ki ga je nemogoče opredeliti vnaprej.

Šport za preživetje

Človek je na začetku svojega obstoja ves svoj čas namenjal izključno dejavnostim, povezanim s preživetjem. Predvsem ukvarjanje z lovom je pomenilo tudi začetek prvega razlikovanja med ljudmi. Lovcem so boljše elementarne telesne sposobnosti omogočile večjo družbeno uveljavitev. Vsa motorika je služila za potrebe dela. Ločitev na poljedelce in živinorejce pa je v obdobjih preseljevanja vodila k nujnim medplemenskim konfliktom za pašnike. Spopadi so zahtevali dobro telesno pripravljenost in nove sposobnosti pri ravnanju z orožjem. Intenzivnejše ukvarjanje s športnimi vsebinami (lov, boj, igra in ples) pa je postalo privilegij nastajajočega višjega razreda.


Samo za vladajoči razred

V starodavnih civilizacijah je bil šport povezan s kastami. Najbolj znane so bile gimnastične vaje. Zapise o njih so našli predvsem v Indiji in na Kitajskem, pa tudi v Grčiji, na Japonskem, v Egiptu in pri Perzijcih. Šport je bil v teh okoljih povezan z vladajočim razredom, ukvarjanje z njim pa je potekalo pod nadzorom svečenikov, vojakov in drugih pripadnikov kast. V starodavnih civilizacijah je že prišlo do širokega razvoja športnih panog, ali bolje rečeno, spretnosti (igre z žogo, borilne veščine, plavanje, tek, jahanje, streljanje, ples), ponekod pa je imel šport tudi funkcijo izboljševanja kakovosti življenja (sprostitev, pomirjanje in koncentracija).

Tudi Grki in Rimljani so ob pomoči športa vzgajali vladajoči razred; njegov cilj je bil z vzgojo spretnega in vzdržljivega vojaka zagotoviti dominantni položaj vladajočega razreda. V Šparti in pozneje v starem Rimu je športna vzgoja slonela predvsem na vojaških veščinah, v Atenah pa je pomen športa dobil širše razsežnosti. Šport je namreč postal sestavni del izobraževanja; Atenci so se telesnih spretnosti učili v šolah, njihovo čaščenje bogov pa je vse bolj dobival značaj tekmovanja v različnih igrah, predvsem športnih. Grški filozofi so bili prvi, ki so o pomenu športne vadbe in vzgoje tudi razmišljali in pisali. Šport so povezovali z ohranjevanjem zdravja, Platon se je med drugim zavzemal za skladnost umske in telesne vzgoje.

Vojaška in razvedrilna funkcija

Če je bil antični šport aristokratski, pa je bil srednjeveški in novoveški gentlemanski. Šport fevdalcev je slonel na vojaški in razvedrilni funkciji (ples, druženje, različne igre). Porajajoče meščanstvo je s potrebo po obrambi mest ter s prevzemanjem in posnemanjem navad plemstva zahtevalo podobno izobrazbo, vzgojo in zabavo. Intelektualci in misleci iz tistega obdobja so izvirali iz meščanstva in poudarjali pomen telesne vzgoje kot sestavnega dela vzgojnega sistema (H. Mercurialis, J. A. Komenski, J. Locke, J. J. Rousseau), ki pripomore k oblikovanju zdrave človekove osebnosti in predstavlja pogoj za človekov intelektualni razvoj.

Moderni šport: za vse

Zgodnje obdobje kapitalizma je uveljavilo drugačno obliko športa – moderni šport. Ta je nastal v Angliji, kjer je poleg funkcijo zabave in razvedrila dobil funkcijo prostočasne dejavnosti. Šport je postal sredstvo, vzgojna metoda. Na začetku 19. stoletja so se oblikovali sistemi tekmovanja in vadbe, hkrati pa je prišlo do razvoja novih športnih panog, ki so spojile plemiške in ljudske oblike športa.

Ob koncu 19. stoletja je prišlo do prvih povezav športnih panog v športne organizacije. Šport je prerasel v profesionalno dejavnost, ki ji vladajo profesionalni odnosi. Namenjen je vsem, zlasti mladim, nevladajoči razred pa je v ukvarjanju s športom videl predvsem zabavo ali pa zaslužek. Sčasoma se je šport preoblikoval v industrijsko panogo. Z začetkom olimpijskih iger moderne dobe je prišlo do poskusov povezovanja športne dejavnosti z družbeno in šport pa je dobil vlogo prispevanja k človekovemu vsestranskemu in harmoničnemu razvoju.

Korenine sodobnega športa lahko iščemo v prvih letih po drugi svetovni vojni, še posebno v zadnjih dvajsetih letih pa šport postaja izrazito raznolik. Dandanes v športu najdemo predvsem vzgojni vidik (šport kot vzgojno sredstvo), rekreacijski vidik (poudarek na razvedrilni, zabavni oziroma rekreativni funkciji športa) in tekmovalni vidik (poudarek na tekmovanju, ponekod pa je šport že oblika dela).
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

šport , rekreacija , družba , vrhunski športnik , profesionalni šport , zgodovina športa

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.