Potapljanje na dah

Z opremo in glavo

Rekreacijsko, športno potapljanje, kot se reče potapljanju z avtonomno potapljaško opremo, je oblika rekreacije, ki je v zadnjih letih množično prevzela tudi Slovence. Odkrivanje lepot podmorskega sveta je rekreacija, ki ne zahteva mišic in znojenja; od človeka zahteva nekaj več in seveda tudi več ponuja. Za potapljanje v vročih dneh je potrebna predvsem ohlajena glava - in upoštevanje vseh varnostnih ukrepov. Potapljanje namreč ne odpušča napak. S tehničnim razvojem potapljaške opreme se veča stopnja varnosti, a ker nesrečam praviloma botruje človeška napaka, v potapljaških klubih in na tečajih največ pozornosti namenjajo prav varnosti.

Vse radosti potapljanja in lepote podmorskega sveta lahko spoznavate na dva načina - s potapljanjem na dah oziroma prostim potapljanjem ali s potapljaško, avtonomno opremo. Potapljanje na dah je, vsaj v osnovni obliki, znano vsakemu plavalcu.

Potapljanje na dah

Da boste odkrili lepote sveta pod vodno gladino s potapljanjem na dah, je predpogoj dobra telesna pripravljenost. Če naj se potopite deset in več metrov globoko, potrebujete kar nekaj moči, predvsem pa bi radi v globini ostali nekaj deset sekund, se umirili in opazovali svet okoli sebe, kajne? Zato je pred dopustom priporočljivo v bazenu vaditi podvodno vzdržljivost. Pomembna so prostorna pljuča, pomembna je kondicija v nogah, pomembna pa je tudi oprema.

Kondicijo lahko pridobite z redno vadbo v bazenu, pred potopom pa je treba večkrat zapored globoko vdihniti in izdihniti. Predpriprava na apneo, kot tudi pravimo potapljanju na dah, je dihanje skozi dihalko. Preden se potopite s polnimi pljuči zraka in ob pomoči lastnih mišic, se še zadnjič nadihajte tako, da boste zrli v globino in dihali skozi dihalko. Gre za psihološki učinek, ki ga učijo inštruktorji na tečajih za potapljanje z avtonomno opremo. Ena od vaj pri nadaljevalnih tečajih je tudi ta, da potapljaš v globini desetih metrov odvrže potapljaško opremo in varno izplava na površje. Ko je na površju, se spet mora potopiti v globino do opreme, jo pravilno nadeti in nadaljevati s potopom.

Pozor: največ nesreč pri potopih se zgodi tako, da se potapljači bodisi zagozdijo v skale ali podvodne luknje bodisi pretiravajo z zadrževanjem zraka in tik pod gladino padejo v nezavest. V prvem primeru se je treba izogibati nevarnim podvodnim prostorom, v drugem je treba upoštevati telesne signale. Ko začutite, da vas telo sili k vdihu, ko torej začne v krvi primanjkovati kisika, je treba na površje. Ne prezrite tega opozorila, kajti nemalo nesreč se zgodi poklicnim potapljačem na dah prav zaradi tega. Fiziologija uči, da človek pod vodo ostane pri zavesti še nekaj sekund potem, ko prezre ta refleks po vdihu, toda posledice so lahko usodne. Če namreč med potapljanjem omedlite, kar se pri apnei rado zgodi tik pod površjem, izgubite zavest ter refleksno vdihnete - vodo. Tragično zgodbo od tu naprej poznate vsi.

Oprema za potapljanje na dah je lahko osnovna, plavuti in maska, za daljše bivanje v vodi pa priporočamo 3-milimetrsko neoprensko obleko in dodatne uteži. Uteži zato, da premagate pozitivno plovnost telesa v vodi in se lažje obdržite na globini. Seveda so dodatne uteži breme pri vračanju na površino, zato je treba imeti pravi potapljaški pas in uteži, ki naj ne presegajo 5 odstotkov skupne teže potapljača, v sili odvreči.