Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Arterijska hipertenzija in telesna aktivnost


(stran 2 od 4)


Merjenje srčnega utripa

Pri telesni dejavnosti je treba poznati podatke o stanju našega telesa. Vrednosti lahko spremljamo z monitorji srčnega utripa. Srčni utrip ponuja konstanten podatek o stanju našega telesa, zato je uporaba tega podatka učinkovit način za doseganje učinkov. Čeprav imamo ljudje različne telesne sposobnosti in različne ravni splošne telesne kondicije, so spremembe našega telesnega stanja najsplošnejši odziv telesa na količino vložene energije v telesno vadbo. To pomeni, da nikakor ni nujno, da vsi vozimo, tečemo ali delamo različne vaje z enako intenzivnostjo in pri enaki vrednosti srčnega utripa. Ciljna območja pulza so določena z odstotkom vrednosti lastnega maksimalnega srčnega utripa. Srce ima svojo zgornjo mejo števila utripov na minuto (maksimalni srčni utrip - leta starosti), ta meja pa se z leti znižuje. Za krepitev splošne kondicije, če želimo izgubiti telesno težo ali jo nadzirati, je treba vaditi v območju od 70 do 80 odstotkov maksimalnega SUM (srčni utrip v minuti).

Natančnost merjenja srčnega utripa je nadvse pomembna. Razvoj tehnologije nam omogoča natančno in sprotno merjenje ter prikaz vrednosti pulza. Monitorji srčnega utripa Polar so najkakovostnejši tovrstni izdelki, ki delujejo s pomočjo elektrodnega pasu okoli prsi, s katerim je srčni utrip merjen z EKG-natančnostjo. Impulz se brezžično prenaša iz oddajnika v pasu v sprejemnik na roki.

Pogostost, trajanje in težavnost

Glede na izide testiranja opredelimo sestavne dele programa aerobne dejavnosti: pogostost (od 3- do 5-krat na teden), trajanje (od 20 do 60 minut), težavnost (od 40 do 70 odstotkov maksimalne aerobne zmogljivosti).


Potek vaj

Manjša intenzivnost zahteva daljši čas vadbe in obratno. Izbiramo aerobne vaje, še najboljši je intervalni trening, in se izogibamo izometričnim vajam, saj zvišujejo krvni tlak. V program moramo uvrstiti predvsem vaje za spodnje okončine in trup.Med intervalnim treningom ali aerobnimi vajami spremljamo srčni utrip/minuto; le-ta ne sme preseči 80 do 85 odstotkov teoretičnega maksimalnega SUM (220 - leta). Seveda spremljamo tudi druge subjektivne in objektivne znake.

Zavedati se je treba, da se je pred vadbo treba ogreti, da pripeljemo organizem na višjo delovno raven, obenem pa preprečimo nastanek poškodb. Ogrevanje je nujno tudi zato, da srcu ni treba nenadoma začeti s trdim delom, pri katerem mora oskrbeti mišice z dodatnimi količinami kisika in hranilnih snovi, potrebnih pri vadbi, pa tudi zato, da pretegnemo mrzle in okorele mišice.Vsaka športna dejavnost od organizma zahteva določen napor, to pa pomeni, da enaka obremenitev pri različnih ljudeh pomeni različen napor. Tako imajo vzdržljivi ljudje nižjo srčno frekvenco pri enaki hitrosti gibanja, manjši pljučni volumen izdihanega zraka ...Vadba okrepi srce, zmogljivejše srce pa je bolj stabilnejše, zato obstaja manjša verjetnost, da bo prišlo do motenj v njegovem delovanju.

Dokazov, da je sprostitvena terapija uspešna pri zniževanju krvnega tlaka, je od vseh obravnavanih nefarmakoloških načinov najmanj. Vendar moramo po vsaki vadbi organizem vrniti na normalno raven, in sicer s sproščanjem v obliki hoje in razteznih vaj ali pa v obliki preizkušenih metod avtogenega treninga, joge in meditacije.Neprimerni so športi, pri katerih potrebujemo veliko moči, kajti močno napenjanje mišic hitro preobremeni srce in krvne žile. Izogibati se je treba visokim dosežkom in ekstremnim športnim panogam. Odpovejte se tudi izjemnim tekmovalnim razmeram, pri katerih si prizadevate za zmago. Enako velja za lahko atletiko (sprint) in večino moštvenih iger z žogo. Težave s tekom opazimo tudi pri potapljanju in plezanju v gorah.
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd