Društvo Vilko Mazi

  • sreda, 07. marec 2007
(Foto: Jupiterimages)

Pomoč osebam z govorno-jezikovno motnjo

Društvo za pomoč osebam z govornimi motnjami Vilko Mazi že več kot dvajset let druži in ponuja pomoč osebam z govorno-jezikovno motnjo in njihovim bližnjim. Člani z druženjem in številnimi dejavnostmi dopolnjujejo uradno terapijo ter krepijo samopodobo, ki je temelj pri premagovanju govorno-jezikovne motnje.

Društvo nosi ime v spomin na Vilka Mazija, ki je bil pionir slovenske logopedije. To je edino društvo v Sloveniji, ki se ukvarja s to problematiko in šteje 250 članov iz različnih krajev Slovenije in različnih starosti, ki se srečujejo na sedežu društva, na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani. Damir Škraban, predsednik in dolgoletni član društva, pravi, da društvo združuje predvsem osebe, ki jecljajo, a tudi njihove starše, svojce, prijatelje in strokovnjake, torej vse, ki želijo sodelovati in delati v njem. Osebe z govorno-jezikovno motnjo se največkrat včlanijo v društvo, ko zaključujejo terapijo Zavoda za gluhe in naglušne. Tako je obiskovanje društva nadgradnja uradne terapije – pomaga pri utrjevanju naučene tehnike izgovarjave, člani, ki so že premagali težave, pa skupaj s strokovnjaki (logopedi in psihologi) kot prostovoljci pomagajo novim članom pri krepitvi volje in samozavesti.

Od retorike, vaj, predavanj, delavnic, taborov … do tekočega govora

Kot pove Damir Škraban, društvo prireja številne dejavnosti, o katerih se dogovarjajo tudi na rednih tedenski srečanjih. Izvajajo tečaje retorike in angleškega jezika, prirejajo predavanja, delavnice, tabore in govorne vaje (tudi v naravnem okolju). Poleg tega izdajajo različne publikacije, vodijo vaje sproščanja in koncentracije, člani pa si med seboj pomagajo in izmenjujejo izkušnje. S temi dejavnostmi želijo predvsem odpravljati stres in tremo pred javnim nastopanjem in govorom v različnih situacijah. Z vajami in tečaji govor postaja nadzorovan, sproščen in tekoč. Tako pomagajo celovito vključevati osebe z govorno-jezikovnimi motnjami v družbeno okolje. Hkrati vplivajo na dobro psihofizično zdravje in razvoj pozitivne samopodobe, prispevajo pa tudi k premagovanju napetosti in stisk ter vzpostavljanju boljših odnosov.

Ozaveščanje

Damir Škraban pove, da je eden od glavnih ciljev društva ozaveščati ter informirati ljudi o govornih motnjah, njihovih vzrokih in posledicah, a tudi o možnostih preventive in ustreznem odnosu do oseb s tovrstnimi težavami. »Res je, da obstaja stigmatizacija jecljanja, vendar te besede ne uporabljamo. Predvsem želimo prebuditi zavest javnosti, da tovrstna težava obstaja, in ljudi seznaniti s tem, kako se nanjo odzivati. V Sloveniji po šolah deluje premalo logopedov, vendar to ni le slovenski problem, ampak se z njimi srečujejo tudi drugje po Evropi. Tako se dogaja, da se ljudje pri dvajsetih letih prvič srečajo z ljudmi s podobnimi težavami. Zato želimo izdati tudi zloženko za šole, ki bi prispevala, da bi učitelji lažje prepoznali govorno-jezikovne težave, o njih morebiti izobrazili tudi učence in znali pravilno pristopiti k učencem z motnjo.« Za prihodnost si želijo, da bi bilo društvo prisotno na celotnem območju Slovenije. »Za zdaj v Sloveniji delujejo tri javne ustanove, ki ponujajo pomoč osebam z govorno-jezikovnimi motnjami, v Ljubljani, Mariboru in Portorožu, v zadnjih dveh pa želimo ustanoviti tudi društveno podružnico.«

 

Luka Hren

Luka Hren diplomirani kineziolog in gibalni terapevt Diplomirani kineziolog, Fakulteta za šport, magistrski študij Kinezioterapija

Postavi vprašanje

Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. družinske medicine

Mirjam Toporiš Božnik

mag. Mirjam Toporiš Božnik certificirana apiterapevtka in NLP praktik hipnoze

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki