Vnetje sinusov

(Foto: Dreamstime)

Večna nadloga

Veliko ljudi meni, da je že vsak glavobol ali prehlad znak vnetja obnosnih votlin. O tem, kaj so obnosne votline in kdaj v njih nastane vnetje, smo se pogovarjali s specialistom za bolezni ušes, nosu in grla, Petrom Belšakom, dr. med., ki opozarja, da je treba vnetje obnosnih votlin zdraviti, saj se to vnetje, čeprav redko, lahko prenese v možganske votline.


Prehlad

Sinusitis je vnetje sluznice obnosnih votlin, ki navadno nastane s širjenjem vnetja iz nosne votline.
Obnosne votline se skupaj z nosno sluznico odzovejo na skoraj vsak prehlad. Sinusitis spremljajo zamašen nos, izcedek iz nosu, občutek napetosti v glavi, bolečine in slabši voh. Prehlad lahko spremljata tudi povišana telesna temperatura in slabo počutje. Bolečino zaradi vnetja obnosnih votlin lahko občutimo po vsej glavi, lahko pa je lokalizirana, kar kaže na vnetje posameznega sinusa.

Te težave se lahko stopnjujejo ob predklonu ali napenjanju. Vnetje obnosnih votlin, ki je posledica okužbe z virusi, mine hkrati s prehladom. Običajno traja sedem dni, lahko tudi krajši ali daljši čas. »Včasih lahko prehlad mine, bolečina pa ostane,« pripoveduje dr. Belšak. »Ta je običajno vezana na posamezen predelu: če je vneta čeljustna votlina, je bolečino občutiti v licu, če je vneta sitka, lahko pritiska ob oko, okolica očesa pa je oteklo, če pa je vneta čelna votlina, je bolečina pretežno v čelu in korenu nosu. Če bolečina ostane, tudi ko je prehlad že mimo, je to posledica dodatne okužbe z bakterijami.«

Diagnoza

Specialisti s posebnimi napravami opazujejo nosne votline. »Ker to počnemo že dolgo, se v votlini dobro znajdemo. Če gre za vnetje, opazimo značilne klinične znake: rdečo, oteklo sluznico, nos je sprva poln bistre sluzi, ki sčasoma postaja rumena, pozneje zelena, nato pa se zgosti in sčasoma izgine. Če je vnetje gnojno, pred ustjem obnosnih votlin vidimo gnojen izcedek ali kapljice gnoja. To je skoraj zanesljivo znak, da gre za gnojno vnetje sinusov, zlasti če je gnoj samo na eni strani. Rentgenska slika, ki pokaže osenčen sinus, potrdi diagnozo.

Zdravljenje prehlada …

… je usmerjeno v zmanjšanje vnetnih znakov, zlasti nabreklosti sluznice, ki povzroča glavobol, v znižanje telesne temperature, omejitev izcejanja iz nosu ter izboljšanje prevodnosti nosu in splošnega počutja. »Prehlade zdravimo s preparati paracetamola in acetilsalicilne kisline. Večkrat predpišemo antihistaminike, ki delujejo protivnetno ter preprečijo otekanje sluznice in izcejanje. Bolniki lahko uporabljajo tudi inhalatorje z eteričnimi olji, saj omilijo vnetne znake. Znan je rek: da zdravljenje prehlada traja en teden, če se zdravimo, in sedem dni, če se ne zdravimo. Toda to ne drži v celoti. Trdovratnejše vnetje lahko traja tudi štirinajst ali več,« razlaga dr. Belšak.

Gnojno vnetje

Gnojna vnetja obnosnih votlin največkrat nastanejo zaradi prisotnosti patogenih bakterij; ker odprtina sinusa ni prehodna, ves izcedek ostaja v sinusu. Dr. Belšak pove: »To imenujemo akutno gnojno vnetje, ki je navadno zaplet prehladnega obolenja, lahko pa nastane tudi kot samostojno vnetje. V sinusih so pogosto tudi ciste – mešički s tenko ovojnico, v katerih je tekočina. Te ciste se lahko zagnojijo zaradi okužbe s patogenimi bakterijami, ki premagajo naš imunski sistem, k vnetju pa prispevajo še anatomski odnosi v tem predelu. Gnojna vnetja zdravimo z antibiotiki, pogosto tudi kirurško. Priporočljivo je vzeti bris; tako ugotovimo, za katero vrsto bakterij gre in na kateri antibiotik so občutljive. Tako lahko bolnika zdravimo z ustreznim antibiotikom. Kadar nimamo izvidov brisa, je najprimerneje predpisati antibiotik širokega spektra. Gnojna vnetja povzročajo bakterije iz skupine gram pozitivnih in tudi gram negativnih bakterij.

Akutna vnetja največkrat spremlja visoka telesna temperatura, ki jo zdravimo s protivročinskimi zdravili. Pri gnojnih vnetjih običajno izsesavamo gnoj iz obnosne votline (predvsem čeljustne). Nemalokrat je potrebna punkcija obnosne votline, s katero izpraznimo gnoj, nato pa v votlino damo primeren antibiotik. Predpisujemo tudi kapljice, ki jih bolniki uporabljajo pred spanjem ali jedjo, ko najbolj potrebujejo prehoden nos. K boljši prehodnosti nosu prispeva tudi izpiranje s toplo slano vodo, ne smemo pa pozabiti tudi na pitje tekočine. Če je antibiotik primeren, so bakterije premagane v tednu sni. Pozneje traja še dober teden, preden se sluznica, ki je zaradi vnetja zadebeljena, stanjša in povrne v normalno stanje.«

Kirurško zdravljenje

Kirurško zdravljenje je navadno namenjeno zdravljenju gnojnih vnetij, pri katerih antibiotik iz različnih razlogov ne deluje, denimo če vnetje traja dalj časa, sluznica pa se zadebeli in je slabo prekrvljena, zaradi česar antibiotik ne pride do bakterij. Odstranjujejo tudi ciste, če so velike in pritiskajo ob stene ali so zagnojene. Po sogovornikovih besedah dandanes takšno zdravljenje poteka endoskopsko, torej skozi manjšo odprtino. Tako je okrevanje hitrejše, saj je metoda minimalno invazivna. Pri tovrstnem zdravljenju izpraznijo sprednje votline in naredijo dovolj široko komunikacijo z nosom. Uporabljajo različne pristope; to je odvisno od tega, kateri sinus je vnet. Da preprečijo krvavitev, bolniku dajejo v obnosno votlino in nos trak tampon, ki ga po štiriindvajsetih urah odstranijo. Po odstranitvi tampona se bolnik vrne domov, zdravnik pa mu svetuje, naj počiva najmanj deset ali štirinajst dni, zlasti če dela na prostem.

Alergije in preobčutljivostne reakcije

Sogovornik pove, da je gnojnih akutnih vnetij razmeroma malo. Najpogostejša so prehladna vnetja in vnetja sinusov zaradi alergije in preobčutljivostne reakcije. Sluznica v nosu se pogosto zadebeli zaradi preobčutljivosti na temperaturne razlike, prepih, vlago, smog ter izpostavljenost prašnim delcem ali topilom na delovnem mestu. Simptomi so podobni običajnemu vnetju sinusov: bolečine v glavi nastopijo zaradi nabrekanja sluznice, ki zapre ustje obnosnih votlin, tako da pritisk ni izenačen. Osebni zdravniki pogosto o vsakem glavobolu in zamašenem nosu pravijo, da gre za vnetje sinusov. Tako v ambulanto pogosto prihajajo ljudje, ki nimajo vnetja obnosnih votlin, saj diagnostika ni bila izpeljana do konca. »Najnovejša študija je pokazala, da je 90 odstotkov bolečin, ki jih običajno pripisujejo vnetjem obnosnih votlin, migrenskega izvora. To pogosto opažam tudi sam, saj na rentgenskih posnetkih vidim, da ne gre za vnetje.« Kadar gre za alergije, predpisujejo antihistaminike in kortikosteroidna pršila za nos. Ljudje, ki delajo s topili ali s prahom oziroma z lesom, imajo lahko tudi težave z obolenji pljuč.

Kronična vnetja

O kroničnem vnetju govorimo, če se vnetje ne pozdravi tako kot akutno. Akutno vnetje nastane hitro, ima izrazite znake, ki smo jih opisali že zgoraj, vendar se običajno tudi enako hitro pozdravi. Kronično vnetje je dolgotrajno časa in nemalokrat prikrito. Bolnik ne opazi izrazitih znakov: občasno lahko čuti bolečino ali pa se mu iz nosu izceja gnoj z močnim vonjem. Takšno kronično gnojno vnetje lahko nastane pri zdravljenju z antibiotiki, ki niso uničili bakterij, ki so povzročile vnetje.

Kronično vnetje sinusov lahko nastane tudi zaradi izdiranja zob, zlasti zgornjih kočnikov, katerih korenine pogosto segajo globoko v dno čeljustne votline. Ko zobozdravnik izdere zob, se lahko odlomi tanka kost in nastane luknjica, komunikacija s sinusom. Te komunikacije se največkrat zarastejo, če pa se ne, se utegne razviti gnojno vnetje. O kroničnih težavah govorimo tudi pri preobčutljivostnih reakcijah, ki so kronične zato, ker se vzroku težav ne moremo izogniti, prav tako pa ne moremo spremeniti odzivnosti organizma. Dr. Belšak sklene z opozorilom: »Ljudje pogosto niso pozorni na težave z dihanjem in si rečejo, bo že minilo. Če težave trajajo dolgo, če imamo nahod, neprehoden nos, bolečine ali motnje z očmi, ne smemo odlašati, ampak moramo obiskati zdravnika in razčistiti, za kaj gre. Najslabše je predolgo odlašati in se privaditi na težave.«

Vnetje sinusov lahko preprečimo

»Prehlade in vnetja obnosnih votlin preprečujemo predvsem z utrjevanjem, zdravo prehrano in izogibanjem škodljivim dejavnikom, kot je kajenje. K utrjevanju pomagata tudi gibanje na svežem zraku in umivanje s hladno vodo do pasu vsako jutro. Ko smo zdravi, ne pijmo samo toplih pijač,« sklene dr. Belšak.

Senta Frol

asist. Senta Frol dr. med., spec. nevrologije spec. nevrologije

Karin Sernec

asis. dr. Karin Sernec dr. med. psihiatrinja in psihoterapevtka

Postavi vprašanje

Zlatko Fras

dr. Zlatko Fras dr. med. spec. internist

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki