Hripavost

(Foto: Shutterstock)

Na slabem glasu

Ni ga človeka, ki ne bi bil že kdaj hripav in v hladnejšem času je hripavost še pogostejša. Spremenjen, hripav glas, je navadno posledica prehlada (okužbe zgornjih dihal) ali pretirane uporabe glasilk. Takšno hripavost prepoznamo po tem, da se čez dan spreminja, se proti večeru poslabša in mine sama od sebe v nekaj dneh. Toda včasih se težave z glasom in hripavostjo pojavijo tudi brez znakov okužbe dihal ali preobremenitve glasilk, zato je dobro poznati vzroke, ki nas lahko spravijo "na slab glas", ukrepe, s katerimi si lahko pomagamo sami, in znake, ki zahtevajo nujno zdravniško pomoč.

Hripavost je pojem, ki obsega celo paleto sprememb glasu. Lahko smo popolnoma brez glasu, prisiljeni v popolno molčečnost ali pa je glas raskav, prenapet. Spremembe opazimo, ali bolje slišimo, v glasnosti (jakosti) in višini glasu, a tudi v njegovi barvi, ki je zelo pomembna pri "branju med vrsticami". Ne rečemo zaman, da se nam razpoloženje sliši "po glasu".

Pretirana uporaba glasu

Za spremembo glasu, strokovno imenovano disfonija, je najpogosteje kriva napačna in pretirana uporaba glasu. Zaradi tega so seveda bolj ogroženi vsi, ki svoj glas izraziteje uporabljajo pri vsakodnevnem delu, kot so igralci, napovedovalci, pevci, a tudi učitelji, voditelji, moderatorji, vzgojitelji in prodajalci, pogosto pa je hripavost tudi posledica glasnega navijanja ali petja. Čezmerna in napačna uporaba glasilk lahko povzroči vnetje z rdečino in oteklino, če traja daljši čas, pa tudi nastanek razjed, vozličev in polipov, ki lahko vodijo v trajno hripavost. Če hripavost ne mine po dveh, treh tednih, je smiselno obiskati strokovnjaka za uho, grlo in nos, ki bo odpravil morebitne organske ovire, ali foniatra, strokovnjaka za glas, ki nas nauči, kako glas uporabljati pravilno, torej brez pretiranega naprezanja glasilk.

Vnetje

Hripavost je pogosto posledica vnetja zgornjega dela dihal. Gre bodisi za primarno virusno okužbo grla ali pa je grlo prizadeto kot posledica okužbe mandljev in obnosnih votlin ali različnih alergij. Hripavi smo lahko tudi zaradi zatekanja kisle želodčne vsebine iz želodca navzgor, tako imenovanega gastroezofagealnega refluksa. Kisla želodčna vsebina se namreč, še posebno po obilnem obroku, uživanju alkohola ali močno začinjenih jedi, vrača po požiralniku in lahko poškoduje občutljivo sluznici grla; najpogosteje se to zgodi v ležečem položaju in pri kadilcih. Take ljudi večkrat peče zgaga, imajo občutek cmoka v grlu in se pogosteje odkašljujejo, s čimer precej obremenijo glasilke.

Psihične motnje?

Na naš glas vplivajo tudi psihične motnje - vsi poznamo nenadne spremembe glasu pri večjih duševnih pretresih (uporabljamo izraz "glas se mu je zlomil"). Pri napetih in živčnih osebah lahko pride tudi trajnejše motnje glasu, saj močneje naprezajo glasilke in se pogosteje odkašljujejo. Na glasilke škodljivo vplivajo tudi razmere v okolju, predvsem onesnaženost zraka in hrup, glas pa se nam lahko spremeni tudi kot posledica jemanja nekaterih zdravil, denimo zaviralcev beta in angiotenzinske konvertaze (ACE), ter uporabe zdravil v obliki pršil, na primer pri astmi.

Simptom drugih bolezni

Hripavost je lahko tudi simptom nekaterih bolezni, kot so motnje delovanja žleze ščitnice, sladkorna bolezen in multipla skleroza, a tudi rak (na ščitnici, pljučih, grlu), sploh če ne opazimo, da bi se nam glas čez dan spreminjal in proti večeru stanje slabšalo. Maligno obolenje grla daleč najbolj ogroža strastne kadilce in pivce alkoholnih pijač, predvsem žganih.

Zdravljenje

Zdravljenje hripavosti je odvisno od tega, kaj ga je povzročilo. V primeru hripavosti, ki jo povzroči napačna ali čezmerna uporaba glasu, ali ko gre za posledice vnetja zgornjega dela dihal, k sreči zaležejo že preprosti domači ukrepi. Najpomembnejši del takšnega zdravljenja je, da glasilkam privoščimo počitek in se za dan ali dva odpovemo govorjenju ali ga zmanjšamo na najmanjšo možno mero. To velja tudi za šepetanje, saj šepet, v nasprotju s prepričanjem mnogih, glasilke celo bolj obremenjuje kot glasen govor. Na "počen glas" blagodejno deluje vlaženje zraka, izsušeno, vneto grlo pa lahko blažimo z inhalacijami (zaleže tudi liter navadne vode, ki ji dodamo žličko morske soli, ali pa timijanov čaj). Tudi sicer moramo poskrbeti za zadosten vnos tekočin in se vsaj začasno odpovedati uživanju snovi, ki odvajajo vodo, na primer kofeinu in alkoholu. Pri hripavosti zaradi čezmerne in napačne uporabe glasilk si lahko pomagamo tudi s pripravki z rastlinskimi izvlečki, ki jih dobimo v lekarni brez recepta.

Rak glasilk ne boli

Če ga odkrijemo pravočasno, ga zdravijo zelo uspešno, toda težava je v tem, da oboleli ne čutijo bolečin, zato se na pregled odpravijo šele, ko začutijo oteženo dihanje ali opazijo oteklino na vratu. Takrat je rak že napredoval. Rak glasilk je resna bolezen, kajti če bolnika ne zdravijo pravočasno, lahko povzroči smrt. Večinoma napada moške, povečano tveganje za razvoj bolezni pa je tudi pri kadilcih, ki čezmerno uživajo alkohol in imajo rak v družini. Čeprav se pogosteje pojavlja pri osebah, starejših od šestdeset let, ni redko, da se bolezen pojavi tudi pri ljudeh, ki so komaj napolnili trideset let. Če ga odkrijejo na samem začetku, je rak glasilk mogoče popolnoma ozdraviti.

Začetne stopnje raka glasilk zdravijo z obsevanjem, laserjem ali kirurško. Po odstranitvi bolne glasilke bolniki večinoma lahko normalno govorijo. Napredovali rak glasilk ima veliko slabšo napoved za bolnika. Bolniki z rakom glasilk pogosto pripovedujejo podobno zgodbo: "Potem ko sem spil hladno pivo ali brizganec, sem postal hripav, vendar sem menil, da bo minilo." Hripavost seveda ni prešla, oni pa so izgubili dragoceni čas, in sicer zato, ker večinoma niso imeli bolečin v grlu. Rak grla namreč nikoli ne boli.

Kaj morate vedeti

1. Vsaka hripavost, ki ob zdravljenju ne mine v nekaj dneh ali največ treh tednih, zahteva pregled pri specialistu otorinolaringologu.
2. Iz polipa ali ciste na glasilkah se nikoli ne razvije rak v grlu.
3. Rak glasilk je pogostejši pri moških, ženske so pogostejša "tarča", ko gre za rak grla.
4. Čezmerno kajenje in uživanje alkohola spodbujata nastanek raka glasilk.

Preprečevanje hripavosti:

  • Izogibanje snovem, ki izsušujejo telo, kot sta alkohol in kofein.
  • Izogibanje pasivnemu kajenju.
  • Uživanje dovolj tekočin.
  • Skrbno izbiranje prehrane, v kateri ni pikantnih jedi in alkohola.
  • "Varčevanje" z glasom.
  • Obisk specialista, ki vam bo pomagal izuriti glas, da ne bo trpel.
  • Izogibanje govorjenju in petju, ko smo hripavi.
Marko Hočevar

prof. dr. Marko Hočevar dr. med. spec. splošne in onkološke kirurgije

Postavi vprašanje

Zarja Đotišini

Zarja Đotišini indijska astrologija

Vsi Viva strokovnjaki