Afte

(Foto: Jupiterimages)

Majhne, a boleče

Usta so nadvse pomemben del telesa. Vsak dan jih uporabljamo, saj prek njih sprejmemo vso hrano, vidno vlogo pa igrajo tudi pri govoru. Zato je pomembno, da je ustna votlina zdrava, saj le tako lahko normalno opravlja svojo vlogo. Zdrava ustna votlina pomeni, da je sluznica v njej rožnata, da so dlesni bledo rožnate in jezik brez oblog. Toda ustno votlino lahko prizadenejo številne lokalne spremembe, zlasti okužbe in poškodbe. Te so večinoma prehodne narave in običajno hitro minejo.

Spremembe v ustih so lahko tudi posledica sistemskih bolezni, denimo sladkorne bolezni, levkemije, aidsa in drugih. Ni redko, da se prve spremembe v porušenem telesnem ravnovesju pojavijo prav v ustih. Te spremembe se kažejo na različne načine. Najpogosteje se spremeni barva ustnega neba in sluznice, neredko pa se v ustni votlini pojavijo boleče razjede, ki jim z drugo besedo rečemo tudi afte.

Ni jasno, zakaj nastanejo

Afte so drobne ranice, ki se pojavijo na ustni sluznici ter so dokaj boleče in neprijetne. Imajo značilno belo barvo, so okrogle in rdeče obrobljene. Praviloma nastanejo na mehkem tkivu, predvsem na notranji strani ustnic ali lic, na jeziku ali na mehkem nebu, včasih pa tudi v žrelu. Njihov premer je manjši od enega centimetra, v ustih pa jih je več hkrati. Neredko se osebi sprva zdi, kot da se je ugriznil ali opekel, in šele ko se razjede in z njimi bolečine pojavijo na več mestih v ustih, ugotovi, da ima afte. Afte so, kot rečeno, običajno majhne. V nekaterih, sicer redkejših primerih se naredijo večje razjede, ki so nepravilnih oblik in trajajo tudi po več tednov, pogosto pa za seboj puščajo tudi brazgotinice.

Zakaj natančno nastanejo afte, ne ve nihče. Vsekakor pa zdravniki opažajo, da se nad njimi pogosteje pritožujejo posamezniki, ki so pod večjim stresom. Afte so pogosta nadloga študentov, ki jih čakajo izpiti. Dobra stran aft je, da izginejo skoraj tako, kot so se pojavile neopazno in brez vidnih posledic v ustni votlini.

Bolečina prvi znak

Afte najprej opozorijo nase z bolečino. Čeprav so razjede majhne in nekatere z očesom niso dobro vidne, je bolečina, ki jo povzročajo, običajno nesorazmerno velika. Bolečine največkrat poslabšuje položaj jezika, ki se nenehno drgne ob okoliško tkivo. Tudi vroča in močno začinjena hrana samo še poslabša stanje. Bolečine običajno trajajo štiri do deset dni. Če gre za hujšo obliko aft, se lahko hkrati pojavi splošno slabše počutje. Ne zgodi se redko, da oseba, ki ima afte, dobi povišano telesno temperaturo, možno pa je celo, da se ji povečajo vratne bezgavke. Afte se zelo rade ponavljajo. Nekateri ljudje se z njimi spopadajo celo po večkrat na leto. Nevšečnost prizadene pogosteje tiste, ki so pogosto podvrženi stresu in imajo oslabljen imunski sistem.

Diagnoza je enostavna

Zaradi značilne oblike in mesta, kjer se pojavijo, zdravnik ali zobozdravnik brez težav diagnosticira afte. Za to ni potreben noben poseben diagnostičen test. Pogoste so tudi razjede, ki jih povzroča virus herpesa simpleksa.
Zdravljenje bolečih razjed temelji predvsem na lajšanju bolečine in traja toliko časa, dokler te ne minejo. Sočasno z bolečinami minejo tudi afte. Kakšnega posebnega zdravila ni, zato si lahko pomagamo predvsem pri odpravljanju bolečin. Zdravniki svetujejo uporabo lokalnega anestetika, ki ga uporabljamo v obliki ustne vode, s katero si večkrat dnevno izpiramo usta.

Dobra in slaba stran anestetika

Anestetik ima dobro in slabo stran. Dobra je vsekakor to, da za nekaj časa omili bolečino, kar je dobrodošlo predvsem pri hranjenju, manj dobrodošlo pa je spoznanje, da zaradi anestetika slabše okušamo hrano. Pri težjih oblikah aft zdravnik predpiše posebne zobne premaze.

Če je razjed veliko in so povrhu vsega še precej boleče, lahko zdravnik ali zobozdravnik predpiše tetraciklinsko ustno vodo, ki jo uporabljamo tudi pri hujši obliki, zlasti če se rada ponavlja. Če želimo, da bo učinek te vode najboljši, jo je treba začeti uporabljati že takoj, ko začutimo prve znake razjed v ustih. Pri hujših izbruhih razjed v ustih je zdravniku na voljo tudi glukokortikoidno mazilo. To si vsak dan namažemo neposredno na razjede.

Prav gotovo se še vsi spomnimo dobrega starega hipermangana, v katerega so naše mame namakale vatirane paličice ter z njimi blažile bolečino in razkuževale razjedice v ustih. Takšno domačo terapijo so praviloma sklenile s prevretki iz žajblja ali kamilic, ki smo jih žvrkljali v ustih. Ali so zaradi tega afte izginile kaj prej, ne vemo, dejstvo pa je, da je bil učinek blagodejen.

Vsekakor je priporočljivo, da za ustno votlino skrbimo redno in temeljito, čeprav je res, da izbruha aft ne moremo povsem preprečiti, ker vzrok zanje še ni znan. K redni in vsakodnevni skrbi za ustno votlino sodijo tudi redno in pravilno čiščenje zob ter obiski pri zobozdravniku.