Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Naglušnost: Pot iz sveta tišine


Ena od šestih odraslih oseb (16 odstotkov Evropejcev) ima tolikšno stopnjo naglušnosti, da se težko pogovarja.
Ena od šestih odraslih oseb (16 odstotkov Evropejcev) ima tolikšno stopnjo naglušnosti, da se težko pogovarja. (Foto: Shutterstock)

Naglušnost oziroma izguba sluha je zelo pogosta težava. Več kot 500 milijonov ljudi po vsem svetu se sooča z določeno stopnjo izgube sluha. Naša sposobnost zaznavanja zvoka močno vpliva na način, kako komuniciramo in se povežemo z drugimi. Iz tega razloga naglušnost spremljajo tudi socialne in čustvene spremembe. Zato se ne odrecite vsemu lepemu, kar prinaša sluh.
Pojem naglušnosti zajema celo vrsto različnih oblik izgube sluha, od blage in zmerne do hude in take, ki že meji na gluhost. Večinoma pa razlikujemo med dvema skupinama naglušnosti: prevodno in senzorično izgubo sluha.

Prevodna ali senzorična (zaznavna) izguba sluha

Pri prevodni izgubi sluha je poškodovan slušni kanal oziroma srednje uho. Morebitni razlogi so lahko ovire v slušnih kanalih zaradi tujkov ali vnetij, zmaličenost zunanjega ušesa ali otoskleroza, kalcifikacija notranje ušesne kosti. Pri tej vrsti izgube sluha je sprejem zvočnih signalov, ki potujejo k akustičnemu aparatu, veliko mehkejši, medtem ko je kakovost slišanega le redko prizadeta. Na splošno velja, da je mogoče prevodne slušne motnje dobro zdraviti s slušnimi sistemi ali celo kirurško.

Senzorična izguba sluha pri 95 odstotkih prizadetih ljudi pomeni motnjo v predelu notranjega ušesa, slušnega živca ali osrednjega živčnega sistema. Lahko gre za genetsko motnjo, za posledico zunanjih dejavnikov ali degenerativnih procesov, kot je na primer starostna naglušnost. V večini primerov so poškodovane tudi celice ušesnih slušnih dlačic, to pomeni, da se energija zvoka ne prevaja več optimalno. Prizadeti pogosto razmeroma dobro zaznava glasnost, medtem ko so struktura, zvok in kakovost govora popačeni.

Senzorično naglušnost uspejo zelo redko pozdraviti. Pri tej vrsti naglušnosti lahko pomagajo le slušni pripomočki. Kadar sta prisotna oba tipa izgube sluha, govorimo o kombiniranem tipu.


Starostna naglušnost prihaja postopoma

Starostna naglušnost je postopni proces in oseba je sprva pogosto sploh ne opazi, tudi zato, ker slušne dlačice navadno propadajo zelo počasi. Pri 80-ih letih že večina ljudi potrebuje slušne pripomočke. Človek s starostno naglušnostjo se sprva pritožuje, da ne sliši telefona in ne more slediti pogovoru v družbi in hrupu. Izgubi sluha je pogosto pridruženo šumenje, ki je lahko celo hujša nadloga kot naglušnost sama.

Naglušnost se najprej kaže predvsem pri višjih frekvencah – slabše se slišijo soglasniki, kot so p, t, k, f, s, posebno ko se pogovarjamo v množici. Z leti okvara postopoma napreduje in se širi tudi v področje nižjih frekvenc, ki so pomembne za sporazumevanje.

Večina ljudi šele po nekaj letih opazi, da je s sluhom nekaj narobe, in šele tedaj se zavedo, da potrebujejo pomoč. Običajno naglušnost prej opazijo družinski člani in prijatelji. Naglušni pa se pogosto zavedo, kako slabo so slišali, šele ko prejmejo slušni aparat.

Pri zdravniku

Gluhi in naglušni bolniki potrebujejo pregled pri otorinolaringologu (ORL). Otorinolaringolog običajno že s pogovorom in pregledom orientacijsko opredeli izgubo sluha, za natančno opredelitev vrste in stopnje izgube sluha pa so potrebne dodatne preiskave.

Kadar s preiskavami ugotovijo trajno okvaro sluha, kjer ni možnosti za zdravljenje z zdravili ali operacijo, predpiše slušni aparat. Boljši učinek se doseže z uporabo slušnih aparatov na obeh ušesih. Tako se izboljšata poslušanje in orientacija v prostoru, zmanjša se moteče šumenje in prepreči postopen upad razumevanja govora. Slušni aparati so miniaturni ojačevalniki zvoka. Sodobna digitalna tehnika omogoča kakovostno zaznavanje zvoka in razumevanje govora tudi v hrupnem okolju, celo pri težjih okvarah sluha. Slušni aparat je pripomoček, ki izboljša komunikacijo in s tem tudi kakovost življenja, ne more pa preprečiti izgube sluha, če bolezen napreduje.

Kako po napotnici do slušnega aparata?

Osebni zdravnik vas bo napotil k specialistu ORL, kjer boste opravili vse potrebne preiskave sluha.
Če so izpolnjenje indikacije, vam specialist izda Naročilnico za izposojo slušnih aparatov (če gre za vaš prvi slušni aparati). Z naročilnico se lahko odpravite na testiranje (preizkus) slušnih aparatov k dobavitelju za slušne aparate, ki ima sklenjeno pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Ob obisku slušnega centra izberete najustreznejši aparat, ki ga testirate v domačem okolju brezplačno. Po zaključku testiranja boste ponovno obiskali slušni center, kjer boste preverili uporabo. Ob uspešni kontroli boste prejeli potrdilo o opravljenem testiranju. S tem potrdilom boste ponovno obiskali specialista ORL, kjer boste opravili slušne vaje. Če bodo ugotovili, da ste se navadili na uporabo slušnega aparata in da ste z njim zadovoljni, boste lahko pridobili slušni aparat.


Pazite pri izbiri …

Slušni aparat vas bo spremljal vsaj šest let, slušni center pa boste v tem času obiskovali večkrat (zaradi testiranja, prilagoditev, vzdrževanja, nakupa baterij ...). Zavarovanec ima pravico do slušnega aparata za eno ali obe ušesi, če gre za enostransko ali obojestransko izgubo sluha, ki je z zdravljenjem ni mogoče izboljšati. Izbirali boste lahko med standardnim in nadstandardnim slušnim aparatom (doplačilo).

Standardni aparat je brez daljinskega upravljalnika in omogoča zadovoljiv slušno-rehabilitacijski učinek. Cenovno je opredeljen po vrednosti, ki jo določa ZZZS. Je zauheljne in vušesne oblike. Obliko, ki je za posameznika najbolj primema, določi specialist ORL in je odvisna od teže slušnega aparata.

Nadstandardni aparat vam dobavitelj izda na naročilnico za tehnične pripomočke samo na vašo zahtevo. Ob tem se morate zavedati, da boste sami plačali ustrezni delež stroškov za nadomestne dele in vzdrževanje. Vsakemu aparatu, ne glede na to ali gre za zauheljni ali vušesni, pripada ušesni vložek po meri ali »oliva«. To je pomemben del slušnega aparata, preko katerega se zvok prenaša iz aparata v uho. Njegova ključna prednost je v tem, da je prilagojen uporabniku – izdelan je po odtisu posameznikovega ušesa.

Čeprav slušni aparat ne more nikoli nadomestiti normalnega sluha, lahko bistveno izboljša slušne zmožnosti in omogoči razločevanje glasov v različnih slušnih okoljih. Vsem slušni aparat ne pomaga enako. Pomoč je odvisna od narave in stopnje izgube sluha ali, kar je mogoče še pomembneje, od motivacije uporabnika, da bi nosil slušni aparat in se navadil nanj.

Znaki za izgubo sluha lahko vključujejo:

  • zdi se vam, da ljudje govorijo nejasno in mrmrajo,
  • sogovornika večkrat prosite, da ponovi povedano,
  • težko sledite pogovoru, če je v ozadju prisoten hrup,
  • težko razumete pogovor v skupini,
  • težje slišite otroške ali ženske glasove,
  • slišite govor, ampak ga težko razumete,
  • opozarjajo vas, da TV ali radio naravnavate na previsoko glasnost,
  • preslišite zvoke visokih frekvenc, kot so na primer ptice, črički, zvonec,
  • v ušesih pogosto slišite piskanje ali druge moteče zvoke.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

naglušnost

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.