Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

Bojim se hranjenja


Vprašanje:

Pozdravljeni! Ne vem kako sploh naj začnem. Bojim se jesti, strah me je, da se bom kar zredila in, da bom debela kot slon. Potem sploh ne bom mogla med ljudi, ker se bom še bolj sramovala sebe. Ja, tega me je strah. Tudi zdaj sem sama, nimam veliko prijateljev, znancev, ker mi zmanjka energije za vse okoli sebe. Največ energije mi pobere pogovor z mamo, tako da ne zmorem več stikov. Napisala sem, da se bojim hranjenja. Vem, da je to simptom, vendar pa jez nočem več bežati od njega. Veliko sem že naredila na sebi, pri hranjenju pa ne morem in ne morem iz svojih ritualov. Moja prehrana je trenutno zelo osiromašena. Vse zaradi tega, ker hrane ne morem, oziroma jo zelo težko prenesem v svojem želodcu. Na jok mi gre ob vsakem grižljaju, ker se verjetno bojim normalnosti, zdrave teže. Zdaj imam 39 kg pri 165 cm. Ni tako kritično, vendar jaz ne morem več tako živeti. Saj bi se najraje izstradala do smrti, pa to sploh ni enostavno. Po drugi strani pa si želim živeti. Smešno? Ne vem, zadnje čase malo obupujem. 24 let bom stara, pa sem čisto nesposobna. Ni energije za študij, niti za neko normalno funkcioniranje. Kako naj to spremenim? Včasih si želim, da bi imela pred sabo jedilnik z vsemi snovmi, ki jih mora človek zaužiti, pa tudi napisano zraven kolikšna naj bo količina. Samo, tehtanje hrane?! Tega pa si v resnici tudi ne želim, saj sem že zdaj obsedena s hrano. Rada bi začela jesti. Zdravo in normalno. Trudim se s kakšno zelenjavo, skušam popiti sadni sok. Vse uživam z neizmernim strahom. Napeta sem in ne spim. Trudim se živeti, hkrati pa bi na trenutke kar rada videla, da bi bilo vsega konec. Ja, hodim po robu, pa še všeč mi je včasih. Patetično! Kako naj začnem jesti? Zaprla bi oči in vsega bi bilo konec. Ampak jaz še vedno ne vem jesti.

Odgovor:

Pozdravljena,

zelo razumem kako se počutite, saj vsak dan slišim podobne izpovedi. Prepričana sem, da veste, da je hrana in vse kar je povezano z njo le simptom globlje stiske. Tako se tudi ne da zdraviti tako, da dajemo navodila vezana na hrano, saj bi s tem le ojačili simptom. Pomembno je v terapevtskem procesu predelati vzroke, ki so pripeljali do motnje hranjenja. Vzrokov za nazaj seveda ne moremo spremeniti, lahko pa v procesu obravnave spremenimo svoj emocionalni odziv na njih in posledično se pričnejo zmanjševati tudi simptomi. Za opisani proces je seveda potrebna volja in pogum, naporno je, a večina bivših pacientov kasneje reče, da so se skozi svojo bolezen veliko naučili o sebi in zato sedaj bolj kvalitetno živijo kot bi sicer.

Priporočam, da se za začetek vključite v eno izmed ambulant za motnje hranjenja (priporočam mojo sodelovko dr. Nike Novak, tel: 01/5874949 ob pon, tor in pet), po možnosti pa se tudi prijavite za psihoterapevtsko hospitalno obravnavo na našem oddelku, saj je čakalna doba cca 6 mesecev in v tem času se bo pokazalo ali zmorete ambulantno ali ne. V slednjem primeru boste tudi že na vrsti za sprejem.

Vse dobro!


asis. dr.  Karin Sernec, dr. med.

Aktiven

asis. dr. Karin Sernec, dr. med.

Motnje hranjenja

Če želite zastaviti vprašanje stokovnjaku, se morate najprej prijaviti v sistem.

Prijava na portal