Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Težave z odraščajočo hčerko


Vprašanje:

Spoštovana ga. Seles,Težave mi povzroča  hčerka, stara 12 let. Že lani, ko je končala šesti razred, je nekoliko popustila v šoli. Za težave smo takrat izvedeli ob polletju, ko nam sprva ni hotela pokazati spričevala, potem pa je klonila. Ker je imela slabe ocene, sem sem se pričela z njo praktično učiti, jo nadzorovati, tako da je nekaj uspela popraviti. Obljubila je, da se bo v prihodnje bolj potrudila, zato smo ji dovolili, da poleg glasbene šole obdrži šolo tenisa. Ob težavah sem se sicer obrnila na njene učitelje, vendar neke ustrezne komunikacije z njihove strani ni bilo. Mislim, da si odgovoren učitelj ne bi smel privoščiti floskule kot "sedaj je to predmetna stopnja, trojka je dobra ocena, z vašo hčerjo ni težav, to se dogaja vsem ..." Zaradi vsega naštetega se govorilnih kasneje nisem udeleževala. Hčerka je vsaj v začetku dobro začela, učila se je sama, naloge je delala sproti, podpisov in podobnih stvari ni bilo, vendar se ji je očitno v nekem obdobju zalomilo. Vsaj do zadnjega nama je z možem lagala o ocenah, ki naj bi jih imela. Njena šola žal ni vključena v projekt e-redovalnice, tako da naju je o ocenah obveščala sama, pri čemer je marsikaj prikrila. Ko je bila ponovno primorana pokazati spričevalo, je bila resnica čisto drugačna. Prisolila sem ji nekaj krepkih, vsekakor pa je ne bo odnesla brez omejitev (prenehanje s šolo tenisa) ter večjih zadolžitev pri delu doma. Prav tako ji z možem nameravava omejiti udeležbo na rojstnih dnevih pri prijateljicah, kino predstavah ipd. Sicer je zelo uspešna v glasbeni šoli (kjer jo vsi hvalijo), pri jezikih in umetniških predmetih. Vendar to ni vse. Z možem imava že nekaj časa občutek, da nama na skrivaj jemlje denar. Na najina opozorila glede sumov je vedno na zelo prepričljiv način vse zanikala, tako da sva ji verjela. Sedaj, ko sva ugotovila, da nama je lagala glede ocen, pa menim, da nama je prav ona jemala denar. Naj povem, da sem enkrat ugotovila, da mi manjka 10 evrov in ji rekla, da naj mi denar vrne. Denar mi je dala rekoč, da ga je našla na hodniku in da bi mi ga gotovo vrnila kasneje, a da je pozabila. Naslednji dan je bankovec ponovno izginil iz denarnice. Če sem se nekako sprijaznila s šolskim neuspehom, pa ne morem mimo dejstva, da v teh dneh ni pokazala večje mere obžalovanja, za kar nama je storila. Celo več, na vsak način me je poskusila prepričati, da sva z njenim očetom vse narobe razumela. Z možem sva ji tudi zagrozila (in to bova tudi storila), da bova poklicala razredničarko ter se pozanimala, kaj je res, oziroma kaj se je dejansko zgodilo, vendar je te ne gane. Ko jo vprašam, kdaj bo povedala resnico, odgovori, da bo že. Prizadetost je pokazala le ob grožnji, da bo prenehala obiskovati šolo tenisa. Na živce mi gresta ta njena apatija, njena brezbrižnost in brezvoljnost. Težko rečem, da sva z možem ugodila vsaki njeni želji, nedvomno pa sva ji očitno nudila preveč. Kaj mi svetujete? Za pomoč se vam najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Odgovor:

Spoštovana,

Iz vašega pisma sodeč občutite ob hčerki popolno nemoč in na nek način, da se vama oddaljuje in predvsem, da vama ne zaupa, oziroma se prebuja občutek, da zanjo nista "zaupanja vredna". Zapadli pa ste tudi v začaran krog skrivalnic, prikrivanja in groženj ter kaznovanja. Mislim, da boste morali s hčerko vzpostaviti stik preko drugačne komunikacije na podlagi empatije - tako da se boste vsi skušali vživeti v občutja drug drugega, razumeti sam pomen dejanj in najti tukaj skupno rešitev, da bo vsem v redu - sicer se bo nadaljevala zgolj obrambna drža in sovraštvo, kar pa mislim, da je izredno boleče za prav vse družinske člane.

Morda bi bilo dobro tudi iti skupaj na kakšen pogovor k psihoterapevtu/ki, ki vam bo pomagal najti skupni jezik in tako skupno pot.

Vse dobro vam želim!
dr. Veronika Podgoršek, psihoterapevtka

Aktiven

dr. Veronika Podgoršek, psihoterapevtka

Partnerski odnosi in samsko življenje Vzgoja otrok Življenje s starostnikom

Če želite zastaviti vprašanje stokovnjaku, se morate najprej prijaviti v sistem.

Prijava na portal



Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.