Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Vsakega partnerja se kmalu naveličam


Vprašanje:

Pozdravljena, imam ogromen življenski problem. Sem mlada uspešna punca, ki pa v nobenem partnerju, s katerim sem recimo več let, ne najdem sreče in notranjega miru. Ko začnem vezo je vse kot mora biti, zaljubim se v partnerja, všeč sva si, osebnost mi je bila vedno najbolj všeč pri vseh partnerjih, vendar me čez čas, ko se partner preda, ko me res sprejme in začne ljubiti, ko se res spoznava in bi moralo biti vse kot je treba, začne nekaj v meni močno dušiti. Na začetku so to male stvari, čez čas pa se začnem ohlajati, nisem sproščena, duši me, glava me začne boleti zaradi obremenjevanja. Na koncu sem zaradi notranjega nemira primorana narediti vsaki vezi konec, čeprav si srčno želim resno vezo. Kako rešiti ta problem, vem da je problem nekje v meni in, da se bo to ponavljalo pri vseh partnerjih, ker do zdaj se je vedno, pa iskreno -  partnerji so bili res super osebnosti. Hvala za vašo pomoč!

Odgovor:

Lepo pozdravljeni!

Mislim, da je prvi korak že narejen. Veseli me namreč, da ste toliko samokritični, da lahko kdaj vidite težavo tudi pri sebi! Kar se vam dogaja, način vzpostavljanja odnosov, namreč kaže prav na to, da se nekaj dogaja - v vas. Opisani znaki sicer kažejo na to, da ste intimnosti izogibajoča se osebnost - oseba, ki si po eni strani bližine neskončno želi in se je po drugi strani izjemno boji..., jo duši, utesnjuje... Ne vem sicer od kod vam to izvira, saj je to namreč tema raziskovanja terapije, kar bi vam vsekakor priporočila. Ob tem boste spoznali zakaj čutite, kot čutite....

Lepo opisujete, da je na začetku vse v najlepšem redu. To je zaljubljenost, ki pa je stanje in ne odnos v vsej svoji polnosti. Jaz rečem, da je zaljubljenost "trik narave", da združi dve na podoben način ranjeni osebi. Kar pa se začne kazati v fazi, ko zaljubljenost mine in se začnejo kazati razlike. Odnos se torej razvija in postaja tudi lahko zmeraj bolj boleč, še posebej zato, ker osebe dobimo v novem odnosu ponovno priložnost za razrešitev nekih notranjih ran, stisk, ki se slej kot prej v odnosih ponovno prebudijo. Odnosi so namreč taki, da preden se vzpostavi nekaj novega, se mora predelati nekaj starega.

Zato, da bi lahko dala v nekaj točkah "recept", kako napredovati, ne morem (bi si sicer zelo želela)!
Zato predlagam kakšen pogovor s strokovnjakom. Želim vam namreč, da boste uspešni tudi v ljubezni!
dr. Veronika Podgoršek, psihoterapevtka

Aktiven

dr. Veronika Podgoršek, psihoterapevtka

Partnerski odnosi in samsko življenje Vzgoja otrok Življenje s starostnikom

Če želite zastaviti vprašanje stokovnjaku, se morate najprej prijaviti v sistem.

Prijava na portal



Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

31. 08. 2012 08:32:05
Pozdrav.
Po mojih izkušnjah gre pri vas za velik strah pred izgubo ljubezni. Bojite se, da ne boste prizadeti in zapuščeni iz strani partnerja. Ta vaš strah in bolečina sta tako velika, da se raje oddaljite in zvezo s tem zaključite.
Ko boste pripravljeni sprejet bolečino bo vaš strah premagan.
Od partnerja nikoli ne smemo pričakovati starševske brezpogojne ljubezni, katero velikokrat iščemo in pričakujemo. Naš partner je le oseba, ki jo imamo radi jo ljubimo ter zaupamo in imamo skupen življenski cilj.

lp. Miran Skok
1. 10. 2012 16:55:02
Jaz pa bi rekla,da še že ni prišel "pravi",ker ko bo, bodo vsi tvoji sedanji problemi preteklost.Življenje nas meče po čudnih poteh, v čudne smeri,nas združuje in razdružuje z ljudmi na tem potovanju.Zdiš se mi kot metuljček, ki išče svoj cvet in vmes pobira med tudi drugje,ker pač vse "čebelice" to počnejo .Ljubezen je kot sreča,nikoli se ne pusti ujeti,ona odloča kje in kdaj b o koga ujela v svoje mreže.In ko jo začutiš,tisto pravo,ki zleze v vsak delček telesa,duše in srca,boš dobila odgovor na vsa sedanja vprašanja.