Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

Ali je odvisnik?


Vprašanje:

Lepo pozdravljeni, na vas se obračam z vprašanjem, ki mi ne da miru. Težava, o kateri vam pišem, se vleče že vsa leta, odkar sem z njim. Sem tudi ena tistih, ki so ušle od doma (moj oče je bil pijanec). Partner se mi je zdel idealen, najboljši na svetu. Ogromno stvari sem pri sebi spremenila samo, da bi mu ugajala, takrat še nisem vedela, da to delam. Po mnogih letih zelo lepega življenja, je postalo trpljenje, saj možu več ne ugajam. To pomeni, da se ne oblačim izzivalno za njega (njegov kriterij meji na razkazovanje, goloto), ga po njegovem premalo objemam, božam, skratka, stalno bi visel na meni. Po rojstvu otroka se je vse spremenilo, z moje strani in z njegove tudi. Sedaj sva na točki, ko ne veva, kaj narediti. Imava kar intenzivne pogovore, tudi ločitev omenjava. Jaz bi imela moža, on pa bi rad imel žensko, ki bi ga razvajala, ampak samo z goloto, pornografijo itd. Sicer je priden človek, skuha doma, se ukvarja z otrokom, ima momente, ko je pravi angel, potem pa se spreobrne v res pravega hudiča. Preko sebe ne grem več, kar ne morem, ne morem, on pa tega ne razume. Povedala sem mu, da taka sem, kot sem, pripravljena sem se prilagajati, nekaterih stvari pa pač ne morem narediti. Ko je prišlo do tega, da bi šla, je grozil s samomorom. Mislim oziroma čutim, da v resnici teh porno stvari niti ne potrebuje toliko, kot da jih uporablja za neko izživljanje. Ne vem več, kako naprej. Ali naj ga zaradi tega zapustim? Pomoč terapevta odklanja. Hvala za odgovor!

Odgovor:

Lepo pozdravljeni.
Ko sem brala tole pismo, se mi je najprej prebudil občutek o partnerskem odnosu - mama (vi) in otrok (mož). Vsekakor mislim, da je pomembno, da vi poslušate sebe in da ne delate tistega, za kar čutite, da vas ponižuje! Sicer boste v nasprotnem primeru vi tisti, ki mu takšno vedenje še naprej omogočate! Neskončno pomembno je, da se dva v odnosu upoštevata in slišita. In še posebej v spolnosti to močno drži. Kar pomeni, če vam nekaj ne odgovarja, bi moral to partner sprejeti. Lahko pa tudi ne. Tukaj pa pridemo do točke, kjer se bi morala tako eden kot drugi vprašati, ali lahko živiva skupaj na tak način? To je bistveno! Terapija je vsekakor pot za razumevanje vsega skupaj, a če jo odklanja, bosta verjetno ostala na točki, kjer sta, ali pa po možnosti padla!
Vse dobro vam želim!

dr. Veronika Podgoršek, psihoterapevtka

Aktiven

dr. Veronika Podgoršek, psihoterapevtka

Partnerski odnosi in samsko življenje Vzgoja otrok Življenje s starostnikom

Če želite zastaviti vprašanje stokovnjaku, se morate najprej prijaviti v sistem.

Prijava na portal