Težave s čustvenim navezovanjem na ženske

< >

Povejte svoje mnenje!

Zelo nam je pomembno, kar mislite o Viva portalu. Pomagajte nam ga izboljšati.

ponedeljek, 09. november 2009

Mnenja o podobnih težavah

Povezano

Vprašanje:

Sprememba v srcu Prosim vas, če mi lahko kakorkoli pomagate. Imam težave s čustvenim navezovanjem na ženske. Ne morem ljubiti. Težave so se pojavile, potem ko sem se razšel z dekletom, s katero sva bila skupaj osem let. Imela sva različne poglede na življenje. Ko sem videl, da ne gre, sem pretrgal zvezo. To, da sva različna, sem seveda opazil že prej, vendar sem menil, da se bodo zadeve nekako uredile.

Pozneje sem spoznal še štiri dekleta, vendar z nobeno ni šlo. Ugotavljam, da je v vseh zvezah na zelo podoben način prišlo do začetne privlačnosti in do končnih zapletov. Dekleta sem spoznal večinoma po internetu in si z njimi najprej dopisoval. Pri vsaki se mi je zdelo, da ima natanko tisto, kar sem v prejšnji zvezi pogrešal. Ko sem videl še sliko, sem se takoj zaljubil. Nato sem bil vsakič, ko sem dekle prvič videl, zelo razočaran. Ni bila takšna, kot sem si jo predstavljal na osnovi slike. Čez čas, ko sva postala prijatelja, so se moja čustva spet ogrela. Občutkov, ki so se pojavili v meni, ni mogoče opisati. To sem želel živeti. V enem primeru se je pa zgodilo, da me punca sprva ni telesno privlačila. To me ni motilo, saj sem si rekel, da bodo tisti prijetni občutki že prišli po tednu ali dveh. A o njih ni bilo ne duha ne sluha. Nato sem začel pritiskati nase ter iz sebe vleči čustva in občutke. Namesto da bi bilo bolje, je bilo še slabše. Takrat so se začele težave, zaradi katerih ne vzdržim več v zvezi z žensko. Nastopile so vrtoglavice, stiskanje v trebuhu in prsih, bolečine v okončinah, nočne more. Notranji glas mi je govoril, naj grem stran, a ker sem zelo trmast, sem vztrajal. Obiskal sem tudi psihiatra, ki mi je rekel, da se to dogaja zato, ker v meni ni čustev. Menda sem jih v otroštvu preveč tlačil v sebi, zato jih zdaj, ko bi jih bilo treba dajati, preprosto ni. Ker sem punco hotel ljubiti, sem v njej iskal tisto iskrico, ki bi v meni razvnela plamen ljubezni. Čeprav mi je govorila, da čuti mojo ljubezen, je sam nisem občutil. Nazadnje sem do nje začutil odpor in namesto da bi videl njeno notranjo lepoto, sem videl samo to, kar me je motilo. Težave z vrtoglavico, stiskanjem v prsih in nočne more so bile čedalje hujše, tako da sem po treh mesecih pretrgal zvezo.

V naslednji zvezi so težave nastopile že na začetku. Nisem čakal, zvezo sem raje takoj pretrgal. Tudi zadnjo punco sem spoznal na internetu; minilo je leto in pol, preden sva se prvič srečala. Ko me je prvič videla, je z njene strani preskočila iskra, z moje pa ni bilo odziva. Spet mi ni bila všeč tako kot na sliki. Ob poslavljanju prvi dan sem spet dobil vrtoglavico, čeprav še nisva bila par. Čez nekaj dni, ko je spremenila pričesko, mi je nenadoma postala tako všeč, da bi jo lahko gledal do onemoglosti. Tako sva postala par. Vedela je za moje prejšnje težave in strah, da se bodo ponovile. In res, spet sem jo samo ocenjeval. Že to, da si je spela lase, je bilo dovolj, da mi spet ni bila všeč - in težave so se ponovile. Vztrajal sem tri mesece, nato sem zvezo pretrgal.Vsa ta dekleta so bila zaljubljena v mene. Kako to vem? Čutil sem njihovo ljubezen. Dve sta mi rekli, da čutita mojo ljubezen do njiju, čeprav je sam nisem čutil. Sploh ne vem, kaj naj bi občutil, da bi lahko rekel, da je to ljubezen. Res je, da sem jih zelo spoštoval in jih še zdaj. Od mene so dobile toplino, pozornost, nežnost.

In kaj si želim? Ljubiti in biti ljubljen, imeti normalen odnos z žensko. Hočem jo sprejeti takšno, kot je. Hočem biti odrasel moški. Ne hrepenim več po tistih občutkih zaljubljenosti iz prvih zvez. Toda zdi se, kot da se moja notranjost ne strinja s tem. Pri tem trpijo dekleta in jaz. Tega nočem več. Prosim, svetujte mi, kam naj se obrnem po pomoč.

Odgovor:

Niste mi napisali, koliko ste stari, toda glede na pismo sklepam, da ste v tretjem desetletju svojega življenja. V prvih dveh desetletjih se o ljubezni učimo od staršev, predvsem na osnovi vzora, ki nam ga dajeta s svojim odnosom. Potem se začenjamo spuščati v pomembne odnose s predstavniki nasprotnega spola. Od njih se učimo naprej. Zato raje ne bom govorila o napakah, ampak o "priložnostih za izboljšavo", kot znajo napakam reči dobri menedžerji. Podobne napake na začetku "kariere" delamo vsi, zlasti če so bila sporočila primarne družine zmedena. Napake seveda bolijo, vendar so pri učenju neizogibne. Škoda jih je po nepotrebnem ponavljati in s tem povečevati trpljenje, ampak najbrž se temu ne da povsem izogniti. Če je le mogoče, se je bolje učiti od vzornikov in drugih ljudi, ki o zadevi vedo več kot naši starši. Tako se učimo, ne da bi pri tem ponavljali boleče napake.

Najbolj me je ganil stavek v vašem pismu, ki pravi, da sploh ne veste, kaj naj bi občutili, da bi lahko temu rekli ljubezen. Lahko bi rekli, da to ve vsak otrok. Toda ko človek odrašča, otroške definicije niso več ustrezne; treba se je prikopati do novih, ustreznejših. Včasih se zdi, da ne veš več, kaj stvari pomenijo. In če ne veš, kaj pomeni ljubezen, ne veš niti tega, kdo si. V za vas težkem letu, ko ste iskali novo definicijo ljubezni, ste se prikopali do prvih pomembnih ugotovitev: da zaljubljenost še ni ljubezen in da sploh ni nujno, da se iz velike zaljubljenosti razvije velika ljubezen. Naučili ste se tudi to, da zaljubljenosti, še manj pa ljubezni ni mogoče izsiliti ne iz sebe ne iz koga drugega. To za začetek sploh ni slabo!Morda ste vse preveč pod vtisom romantične, prenapihnjene literature, glasbe, filmov, na osnovi katerih bi kdo lahko sklepal, da je prava romantična ljubezen samo tista, pri kateri zaljubljenca neskončno trpita, ker zaradi spleta zunanjih okoliščin ne moreta biti skupaj. Nasprotje med takšno romantično medijsko podobo in ledeno brezbrižnostjo, ki se kot megla vleče v številnih čustveno izpraznjenih, a formalno nedotakljivih zakonih generacije vaših staršev, bi zmedlo marsikoga. Res je veliko lažje zviška povedati, kaj ni ljubezen, kot izumiti za vse primere veljavno formulo, ki bo za vselej obsegla vso variabilnost človekove sposobnosti za ljubezen. O tem si lahko preberete zelo poučno in konkretno knjigo Formule ljubezni dr. Zorana Milivojeviča, iz katere boste izvedeli še veliko več o tem, kaj ni ljubezen, kot vam lahko napišem v tem kratkem pismu. Podnaslov knjige, "Kako ne uničiti svojega življenja v iskanju prave ljubezni", vam bo gotovo povedal, da je v njej marsikaj, kar iščete.

Na osnovi pisma sklepam, da si predstavljate, da boste takrat, ko boste resnično ljubili, podoživljali "tiste prijetne občutke" iz prvih dni zaljubljenosti in da bo to trajalo v nedogled, če bo le punca "prava". Prepoznali jo boste prav po tem, da bo v vas znala "zanetiti iskrico". Pa je to res? Poznate človeka, ki že več kot tri leta živi v urejenem partnerstvu s svojo izbranko in še vedno kar naprej čuti te blažene občutke? In ne laže? Mislim, da ne! Ko partnerstvo med moškim in žensko preide iz začetne, dramatično zaljubljene faze v urejen, odgovoren in vzajemen odnos, prej spominja na pristno prijateljstvo in zavezništvo s trenutki bližine in topline ter z daljšimi obdobji, ko se zdiš do partnerja navidezno nevtralen in se ukvarjaš z drugimi rečmi. In seveda, tudi z obdobji prepirov, ki so nujni, da lahko dva različna človeka vztrajata v zakonu in se pogodita o tem, katere od svojih lastnosti in interesov bosta ohranila in katere žrtvovala za doseganje nujnih kompromisov. Ljubezen ni čustvo, kot zmotno mislijo ljudje, ampak veliko več. To je nadvse kompleksen odnos, v katerem se zrcali vse, kar je človek: njegova zrelost, odgovornost, spoštovanje drugih, njihove enkratnosti in svobode, ter sposobnost, da sam poskrbiš za svoje čustvene potrebe, tako da lahko počakaš, da je partner prave volje in se ti približa. Strah pred bližino, strah pred zapuščanjem, strah, da nisem dovolj dober, nas naredijo za nesposobne ljubezni. Kadar partnerja potrebujemo, da si ga položimo kot obliž na nezaceljene rane, smo mu sicer na razpolago, vendar to ni ljubezen. V takem odnosu je namreč pomembnejša, ali bodo potešene vaše potrebe, kot to, kdo je sploh ta oseba.Š koda, da niste opisali, kako je potekal vaš odnos z dekletom, s katerim ste bili osem let. Opisali ste samo štiri bežne začetke iz lanskega leta. Ko natančno berem vaše pismo, ne morem mimo ugotovitve, da vam je bila v vseh štirih primerih veliko bolj pomembna "ljubezen" kot dekle. Dekle je bilo samo orodje, ki naj sproži določene občutke, in če ji to ne uspe - nasvidenje! Poglejte, bistvo ljubezni je prav v posebnem pomenu, ki ga dobi izbrani partner kot resnična oseba in ne kot namišljena podoba iz vaših sanj. V samem središču ljubezni je bližnje srečanje z drugim človeškim bitjem, ne pa omamljanje z zanosnimi občutki, ki jih sprožijo hormoni in adrenalin.

Čeprav vas osebno ne poznam in se zato moj nasvet ne more primerjati z nasvetom psihiatra, pri katerem ste bili, menim, da so vaši občutki - "vrtoglavice, stiskanje v predelu trebuha in prsi, bolečine v okončinah, nočne more" - posledica hude razburjenosti, ki jo čutite zaradi strahu, da boste odpovedali v za vas tako pomembni stvari, kot je iskanje ljubezni. Pojavili so se zaradi stresa, sile, ki ste si jo delali, ko ste trmasto hoteli izcediti iz odnosa "tiste lepe občutke" in hkrati dvomili, da vam bo uspelo. Opisani znaki so znaki hudega čustvenega razburjenja. Če se jim pridruži še izogibanje situacijam, v katerih se pojavi strah, in strah pred strahom, se lahko razvijejo tudi v blago obliko tako imenovane socialne fobije ali strahu pred odnosi. Ta je posledica neugodnih izkušenj in se zdravi z - ugodnimi izkušnjami. Če se bodo težave stopnjevale, bi vam lahko učinkovito in hitro pomagal psihoterapevt, ki dela po principu vedenjsko-kognitivne terapije. Na Svetovalnem centru za otroke in mladostnike v Ljubljani povprašajte za seznam terapevtov.

Še vedno pa vam nobena knjiga ali nasvet ne more odgovoriti na vprašanje, kaj je ljubezen in kakšni so občutki, ko ljubiš. To boste morali prepustiti življenju, naj samo uredi. Vem, da je težko, saj se ljudje počutimo bolje, kadar lahko nadzorujemo vir svojih strahov in tesnobe. Ampak to ni mogoče. Pika! Energijo, ki bi jo vložili v nadzor in neuspešne poskuse, raje posvetite sebi in se potrudite, da boste postali takšen človek, kakršen v resnici globoko v sebi čutite, da bi radi bili. Za nekaj časa se ne silite z ljubeznijo. Predstavljajte si, da je "dekle vaših sanj" tam nekje zunaj, da vas išče in da vas bo našla, ko boste pripravljeni in sposobni za pravi odnos, osebe z osebo, iz oči v oči. Tako vam bo lažje počakati na dan, ko se bosta srečala.