Odgovor:
Spoštovani,
odgovor na vaše vprašanje ni preprost. Kot posledica izpostavljanja
ultravijoličnim žarkom lahko na koži nastanejo različna obolenja,
ki so si navzven precej podobna. Šele natančen pregled, pogovor in
nekatere usmerjene preiskave pripeljejo do odgovora, zakaj je
prišlo do preobčutljivosti. Ne glede na to, kakšen bo končni
odgovor, bo nasvet vsakega dermatologa praviloma takšen, kot ste ga
navedli: "Težav bo manj, če se boste izognili ultravijoličnim
žarkom." Ne nazadnje je le to vzročno zdravljenje. Jemanje
različnih zdravil, kot so antihistaminiki (v vašem primeru
flonidan) in kortikosteroidi (omenjate injekcijo, ki je delovala
več tednov - to je bil zagotovo depo preparat kortikosteroida), je
simptomatsko zdravljenje, torej zgolj blaženje težav. Žal niste
omenili, ali redno jemljete kakšna zdravila, ali ste sicer zdravi
... Svetujem vam pregled pri dermatologu, ki vas bo podrobno
povprašal glede težav, si natančno ogledal žarišča na koži in se
odločil, ali je potrebno opraviti dodatne preiskave, ki bi
osvetlile naravo težav. Če sklepam med vrsticami, gre pri vas po
vsej verjetnosti za tako imenovano polimorfno svetlobno dermatozo -
o tem nekaj več v nadaljevanju. Želim vam osvetliti tudi preostale
možnosti, ki pridejo v poštev pri vas in drugih ljudeh s podobnimi
težavami.
Obolenjem kože, ki so posledice sončenja oziroma obsevanja z
ultravijoličnimi (UV) žarki, strokovno pravimo fotodermatoze in jih
delimo v dve večji skupini. V prvo skupino spadajo primarne
fotodermatoze, to so vse tiste spremembe na koži, ki jih sproži
svetloba in nastanejo brez prisotnosti določene snovi,
"fotosenzibilizatorja".
Sekundarne fotodermatoze so posledica prisotnosti snovi, ki jo s
strokovnim izrazom imenujemo fotosenzibilizator. Le-ta nastaja v
telesu kot produkt presnove (to se dogaja pri nekaterih obolenjih,
na primer pri porfirijah), lahko pa gre za tujo snov, ki jo na kožo
nanesemo od zunaj, v kožo pa lahko pride tudi po krvnem obtoku,
potem ko smo jo zaužili ali sprejeli z dihanjem (nekatera zdravila
in kozmetična sredstva).
Fototoksičnost
Razlog za težave tiči
v fotokemijskih reakcijah v koži, ki so posledice zaužitih ali
lokalno nanesenih kemičnih snovi, na katere delujejo UV-žarki.
Številna zdravila, med njimi kontracepcijska sredstva,
phenotiazini, sulfonamidi, tetraciklini in tiazidi (pogosto
uporabljena sredstva za odvajanje vode), lahko absorbirajo tako
UVA- kot UVB-žarke. Tovrstnih fototoksičnih reakcij na zdravila ne
morejo preprečiti niti okenska stekla niti zaščitna očala. Podobne
reakcije lahko povzroči tudi lokalna uporaba kozmetičnih sredstev
in dišav ob sočasnem sončenju. Za fototoksičnost je značilno, da
nastopi izključno na predelih, ki so bili izpostavljeni UV-žarkom.
Meja med prizadetimi in neprizadetimi predeli je dokaj ostra. Na
koži je opaziti enake znake kot pri običajnih sončnih opeklinah.
Koža prizadetih predelov je pozneje lahko temneje pigmentirana od
ostale (hiperpigmentirana). Če ugotovimo, da gre za težave te
vrste, je treba čimprej opustiti jemanje zdravila, ki je povzročilo
kožno reakcijo. Tovrstne reakcije ne spadajo med tako imenovana
imunološka dogajanja. Vsakdo med nami, ki bi imel v koži zadostno
količino zdravila in bi bil izpostavljen določeni količini
UV-žarkov, bi na koži opazil opisana žarišča.
Fotoalergija
Številna zdravila
lahko povzročijo fototoksične in fotoalergične reakcije na koži.
Bistvo fotoalergijskih dogajanj je, da se pri delovanju UV-žarkov
sicer imunološko neaktivno zdravilo ali njegov delec spremeni v
antigeno molekulo, ki je nato izpostavljena vrsti imunoloških
dogajanj, tako rekoč enakih tistim, ki privedejo do alergijskih
kontaktnih (ekcemskih) bolezni kože. Do reakcije običajno ne pride
po prvem izpostavljanju sončnim žarkom; pojavi se po drugem ali
naslednjih obsevanjih. Preden se alergijska imunološka dogajanja
razvijejo v polni meri, mine kar nekaj časa, celo teden ali dva.Na
koži prizadetega se pojavijo srbeča rdečina in vezikule (mehurčki),
pozneje pa sledi luščenje prizadetih delov. Prizadeta žarišča niso
ostro omejena od preostale kože in se lahko širijo tudi na
neosončene predele telesa. Po prenehanju sončenja ali jemanja
zdravila včasih mine več tednov, preden reakcija na koži izzveni.
Posebne preiskave največkrat niso potrebne. Če iz določenih vzrokov
želimo opredeliti razlog težav, nam je na voljo epikutani
fotoalergijski test, ki ga izvajajo v alergološkem laboratoriju
Dermatološke klinike v Ljubljani (seveda na osnovi napotnice).
Testiranje pride v poštev v hujših primerih, ko so ljudje vezani na
številna zdravila in se nikakor ne morejo izogniti UV-žarkom.
Zdravljenje je enako kot pri sončnih opeklinah, le da je nujno
potrebno opustiti zdravilo, o katerem menimo, da je povzročilo
težave, če je nadaljnje izpostavljanje sončnim žarkom neizogibno.
Hujši primeri včasih zahtevajo bolnišnično zdravljenje.
Polimorfna svetlobna
dermatroza
To je najpomembnejša
oblika "alergij na sonce", za katero se zdi, da v zadnjem času
pesti vse več ljudi. Običajne kemijske snovi, ki so sestavni del
našega organizma, postanejo alergeni. Nanje potem delujejo
UV-žarki, ki privedejo do fotoalergije. Alergeni so imunogene
snovi, ki v organizmu vzbudijo preobčutljivost. Na koži opažamo
manjše srbeče pordele bunčice (papule), mehurčke (vezikule),
papulovezikule ali ekcematoidne plošče (plake), ki se razvijejo dve
do pet ur po sončenju, najpogosteje po štiriindvajsetih urah.
Srbeča žarišča se običajno pojavijo na mestih, ki so bila
izpostavljena soncu. Na tovrstno reakcijo je treba pomisliti tudi
takrat, ko je koža pokrita s tanko tkanino, ki prepušča UV-žarke.
Pri nekaterih ljudeh se reakcija pojavi vsako poletje po sončenju.
Pri nekaterih so reakcije pozneje, ko nekoliko potemnijo, manj
izrazite. Tem običajno svetujemo, naj se na začetku sončenja čim
manj izpostavljajo soncu ali pa naj se težavam izognejo s
predhodnim omejenim sončenjem v solariju. Še bolje je opraviti
štiritedensko obsevanje s terapevtsko UV-svetlobo (SUP ali PUVA).
To je možno le v okviru nekaterih dermatoloških ustanov in pod
nadzorom dermatologa. Pri drugih vsakokratno ponovno sončenje
povzroča ponavljajoče se težave, ki jim grenijo poletne dni.
Zaščitna oblačila - najprimernejša so zgornja oblačila z dolgimi
rokavi, klobuki s širokimi krajci in hlače z dolgimi hlačnicami -
do določene mere lahko preprečijo neprijetne reakcije na koži.
Solarna urtikarija
Znano je, da tovrstne
težave povzročajo žarki z valovno dolžino od 290 do 500 nm in da je
eden od pomembnih "mediatorjev", odgovornih za nastanek težav,
histamin. Da gre pri bolniku res za solarno urtikarijo, je mogoče
klinično dokazati le s testiranjem - z izpostavljanjem umetnim
virom UVB in UVA. Že po nekaj minutah sončenja se na koži, ki je
bila izpostavljena sončnim žarkom, pojavijo koprivke (urtike).
Pojavi se lahko tudi tako imenovani angioedem - predeli, kjer je
veliko rahlega tkiva (očesne veke, ustnice), otečejo. V takšnem
primeru je potrebno pomisliti tudi na obolenje, ki mu strokovno
pravimo porfirija in spada med presnovna obolenja. Običajno je
potrebno zdravljenje z antihistaminiki ter hkratno lokalno
nanašanje ustreznih krem oziroma mazil.
Lep pozdrav in pogumno!
