Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Preobčutljivost na sonce


Vprašanje:

Spoštovana gospa dermatologinja, stara sem enaintrideset let in sem že več kot deset let zelo občutljiva na sonce. Težave se vsako leto pojavijo marca. Po obrazu in rokah se pojavijo rdeče, zelo srbeče pikice in lise, ki naslednji dan izginejo. Bolj ko so dnevi topli in sončni, močnejši sta srbečica in rdečica. Zdravniki mi govorijo, naj se izogibam soncu. To je izredno težko, saj se alergija pojavi že med dvajsetminutno potjo iz službe. Skoraj šest mesecev na leto jemljem tablete flonidan. Ali jih smem jemati toliko časa? Lani sem prvič dobila injekcijo, ki je delovala tri mesece. Zdravnica me ni napotila na preiskave, ki bi pokazale, ali sem alergična na sončno svetlobo. Pred leti sem bila na vbodnem testiranju in sem minimalno reagirala le na brezo. Sončila se nisem že več let, na soncu sem le toliko, kolikor je v vsakdanjem življenju nujno potrebno. Kaj lahko storim, da bom lažje preživljala pomlad in poletje? Kam se lahko obrnem po pomoč?
Marjeta

Odgovor:

Spoštovani,

odgovor na vaše vprašanje ni preprost. Kot posledica izpostavljanja ultravijoličnim žarkom lahko na koži nastanejo različna obolenja, ki so si navzven precej podobna. Šele natančen pregled, pogovor in nekatere usmerjene preiskave pripeljejo do odgovora, zakaj je prišlo do preobčutljivosti. Ne glede na to, kakšen bo končni odgovor, bo nasvet vsakega dermatologa praviloma takšen, kot ste ga navedli: "Težav bo manj, če se boste izognili ultravijoličnim žarkom." Ne nazadnje je le to vzročno zdravljenje. Jemanje različnih zdravil, kot so antihistaminiki (v vašem primeru flonidan) in kortikosteroidi (omenjate injekcijo, ki je delovala več tednov - to je bil zagotovo depo preparat kortikosteroida), je simptomatsko zdravljenje, torej zgolj blaženje težav. Žal niste omenili, ali redno jemljete kakšna zdravila, ali ste sicer zdravi ... Svetujem vam pregled pri dermatologu, ki vas bo podrobno povprašal glede težav, si natančno ogledal žarišča na koži in se odločil, ali je potrebno opraviti dodatne preiskave, ki bi osvetlile naravo težav. Če sklepam med vrsticami, gre pri vas po vsej verjetnosti za tako imenovano polimorfno svetlobno dermatozo - o tem nekaj več v nadaljevanju. Želim vam osvetliti tudi preostale možnosti, ki pridejo v poštev pri vas in drugih ljudeh s podobnimi težavami.

Obolenjem kože, ki so posledice sončenja oziroma obsevanja z ultravijoličnimi (UV) žarki, strokovno pravimo fotodermatoze in jih delimo v dve večji skupini. V prvo skupino spadajo primarne fotodermatoze, to so vse tiste spremembe na koži, ki jih sproži svetloba in nastanejo brez prisotnosti določene snovi, "fotosenzibilizatorja".
Sekundarne fotodermatoze so posledica prisotnosti snovi, ki jo s strokovnim izrazom imenujemo fotosenzibilizator. Le-ta nastaja v telesu kot produkt presnove (to se dogaja pri nekaterih obolenjih, na primer pri porfirijah), lahko pa gre za tujo snov, ki jo na kožo nanesemo od zunaj, v kožo pa lahko pride tudi po krvnem obtoku, potem ko smo jo zaužili ali sprejeli z dihanjem (nekatera zdravila in kozmetična sredstva).

Fototoksičnost

Razlog za težave tiči v fotokemijskih reakcijah v koži, ki so posledice zaužitih ali lokalno nanesenih kemičnih snovi, na katere delujejo UV-žarki. Številna zdravila, med njimi kontracepcijska sredstva, phenotiazini, sulfonamidi, tetraciklini in tiazidi (pogosto uporabljena sredstva za odvajanje vode), lahko absorbirajo tako UVA- kot UVB-žarke. Tovrstnih fototoksičnih reakcij na zdravila ne morejo preprečiti niti okenska stekla niti zaščitna očala. Podobne reakcije lahko povzroči tudi lokalna uporaba kozmetičnih sredstev in dišav ob sočasnem sončenju. Za fototoksičnost je značilno, da nastopi izključno na predelih, ki so bili izpostavljeni UV-žarkom. Meja med prizadetimi in neprizadetimi predeli je dokaj ostra. Na koži je opaziti enake znake kot pri običajnih sončnih opeklinah. Koža prizadetih predelov je pozneje lahko temneje pigmentirana od ostale (hiperpigmentirana). Če ugotovimo, da gre za težave te vrste, je treba čimprej opustiti jemanje zdravila, ki je povzročilo kožno reakcijo. Tovrstne reakcije ne spadajo med tako imenovana imunološka dogajanja. Vsakdo med nami, ki bi imel v koži zadostno količino zdravila in bi bil izpostavljen določeni količini UV-žarkov, bi na koži opazil opisana žarišča.

Fotoalergija

Številna zdravila lahko povzročijo fototoksične in fotoalergične reakcije na koži. Bistvo fotoalergijskih dogajanj je, da se pri delovanju UV-žarkov sicer imunološko neaktivno zdravilo ali njegov delec spremeni v antigeno molekulo, ki je nato izpostavljena vrsti imunoloških dogajanj, tako rekoč enakih tistim, ki privedejo do alergijskih kontaktnih (ekcemskih) bolezni kože. Do reakcije običajno ne pride po prvem izpostavljanju sončnim žarkom; pojavi se po drugem ali naslednjih obsevanjih. Preden se alergijska imunološka dogajanja razvijejo v polni meri, mine kar nekaj časa, celo teden ali dva.Na koži prizadetega se pojavijo srbeča rdečina in vezikule (mehurčki), pozneje pa sledi luščenje prizadetih delov. Prizadeta žarišča niso ostro omejena od preostale kože in se lahko širijo tudi na neosončene predele telesa. Po prenehanju sončenja ali jemanja zdravila včasih mine več tednov, preden reakcija na koži izzveni. Posebne preiskave največkrat niso potrebne. Če iz določenih vzrokov želimo opredeliti razlog težav, nam je na voljo epikutani fotoalergijski test, ki ga izvajajo v alergološkem laboratoriju Dermatološke klinike v Ljubljani (seveda na osnovi napotnice). Testiranje pride v poštev v hujših primerih, ko so ljudje vezani na številna zdravila in se nikakor ne morejo izogniti UV-žarkom. Zdravljenje je enako kot pri sončnih opeklinah, le da je nujno potrebno opustiti zdravilo, o katerem menimo, da je povzročilo težave, če je nadaljnje izpostavljanje sončnim žarkom neizogibno. Hujši primeri včasih zahtevajo bolnišnično zdravljenje.

Polimorfna svetlobna dermatroza

To je najpomembnejša oblika "alergij na sonce", za katero se zdi, da v zadnjem času pesti vse več ljudi. Običajne kemijske snovi, ki so sestavni del našega organizma, postanejo alergeni. Nanje potem delujejo UV-žarki, ki privedejo do fotoalergije. Alergeni so imunogene snovi, ki v organizmu vzbudijo preobčutljivost. Na koži opažamo manjše srbeče pordele bunčice (papule), mehurčke (vezikule), papulovezikule ali ekcematoidne plošče (plake), ki se razvijejo dve do pet ur po sončenju, najpogosteje po štiriindvajsetih urah. Srbeča žarišča se običajno pojavijo na mestih, ki so bila izpostavljena soncu. Na tovrstno reakcijo je treba pomisliti tudi takrat, ko je koža pokrita s tanko tkanino, ki prepušča UV-žarke. Pri nekaterih ljudeh se reakcija pojavi vsako poletje po sončenju. Pri nekaterih so reakcije pozneje, ko nekoliko potemnijo, manj izrazite. Tem običajno svetujemo, naj se na začetku sončenja čim manj izpostavljajo soncu ali pa naj se težavam izognejo s predhodnim omejenim sončenjem v solariju. Še bolje je opraviti štiritedensko obsevanje s terapevtsko UV-svetlobo (SUP ali PUVA). To je možno le v okviru nekaterih dermatoloških ustanov in pod nadzorom dermatologa. Pri drugih vsakokratno ponovno sončenje povzroča ponavljajoče se težave, ki jim grenijo poletne dni. Zaščitna oblačila - najprimernejša so zgornja oblačila z dolgimi rokavi, klobuki s širokimi krajci in hlače z dolgimi hlačnicami - do določene mere lahko preprečijo neprijetne reakcije na koži.

Solarna urtikarija

Znano je, da tovrstne težave povzročajo žarki z valovno dolžino od 290 do 500 nm in da je eden od pomembnih "mediatorjev", odgovornih za nastanek težav, histamin. Da gre pri bolniku res za solarno urtikarijo, je mogoče klinično dokazati le s testiranjem - z izpostavljanjem umetnim virom UVB in UVA. Že po nekaj minutah sončenja se na koži, ki je bila izpostavljena sončnim žarkom, pojavijo koprivke (urtike). Pojavi se lahko tudi tako imenovani angioedem - predeli, kjer je veliko rahlega tkiva (očesne veke, ustnice), otečejo. V takšnem primeru je potrebno pomisliti tudi na obolenje, ki mu strokovno pravimo porfirija in spada med presnovna obolenja. Običajno je potrebno zdravljenje z antihistaminiki ter hkratno lokalno nanašanje ustreznih krem oziroma mazil.

Lep pozdrav in pogumno!


mag. Metka Adamič, dr. med.

Neaktiven

mag. Metka Adamič, dr. med.

Kožne bolezni

Vprašanje lahko zastavite samo aktivnemu Viva strokovnjaku.

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.