ponedeljek, 09. november 2009
Prisilno prenajedanje
Vprašanje:
Dietologija
Stara sem 22 let, visoka 165 cm in težka 85 kilogramov. Večkrat sem želela shujšati, vendar zaman. Bratovo dekle je naročnica revije Viva in mi jo vedno prinese. Občudujem ljudi, ki ste jim pomagali. Zbiram tudi vaše strani. Od otroštva sem že okrogla. Sem brezposelna in imam veliko skrbi glede zaposlitve. Sem mlada in bi rada delala, vendar ne dobim zaposlitve. Zato se tudi tolažim s hrano. Težava je v tem, da me hrana pomirja. Ko jo pojem oziroma se
nažrem, mi je žal in začnem jokati. Doma me zbadajo s slončkom. Kaj
naj naredim? Imam fanta, ki me ima rad in mi stoji ob strani.
Začnem hujšati, rezultata pa ni, nato se spet prenajem. Fant ni
jezen, vendar čutim in vem, da ga s tem vsakič znova razočaram.
Nikoli ni rekel nič glede moje teže, vendar vem, da bi rad videl
punco s 65 kilogrami. Ko sem imela rojstni dan, me je peljal v
trgovino, da bi si kupila oblačilo po želji. Majice so mi bile
preozke, skoraj bi počile, hlač nisem mogla zapeti. Enkrat mi je
povedal, da je tisti dan v mojih očeh videl solze in žalost. Po
trebuhu imam strije, veliko strij, kot da bi že rodila. Začela sem
s hujšanjem, dvakrat na teden hodim na aerobiko in vsak dan
prehodim pet kilometrov. Poleg tega vadim na orbitreku. Ne jem več
kruha, ki je bil moj glavni sovražnik, jem riž, krompir, zelenjavo,
od sadja pomaranče in jabolka, tudi sladkarij ne jem več. Zelo rada
imam polento z jogurtom. Ali je to dobro? Vsega se držim in sem
shujšala en kilogram. Imam tudi prebavne motnje, zaprtje. Tudi
pitje velikih količin vode ne pomaga. Bila sem na pregledu
črevesja, vendar so mi rekli, da je vse v redu. Včasih ne grem na
veliko potrebo tudi po sedem do deset dni in sem napihnjena kot
balon. Vzamem odvajalo, pa nič, tudi če ga vzamem dvakrat, trikrat,
odvajam le stežka. Ali je to ovira pri hujšanju? S fantom sva zaročena in se
nameravava poročiti. Urejava stanovanje in ko bo končano, se bova
poročila, mislim da na začetku julija.Do takrat bi rada shujšala 20
kilogramov, da bi tehtala 65 kg. Vendar ne vem, kako.
Pomagajte mi. Vem, da je treba vaše svetovanje plačati, vendar ne
morem. Na svoji poroki bi bila rada lepa, da bi bil tudi moj
zaročenec vesel in ponosen name. Ker ve, da lahko shujšam, in ker
verjame vame. Ne smem ga razočarati. Prosim, če mi lahko napišete,
kaj, kako in kdaj naj jem, da bi do poroke izgubila kar največ
kilogramov.
Odgovor:
Spoštovana mlada bralka, najprej nekaj besed o motivaciji. Ta je
za hujšanje nujno potrebna. Iz tega, kar ste mi napisali, sem
razbrala, da si želite biti vitki, shujšati še pred poroko, da bi
bili všeč zaročencu in sebi ter da bi bili lepa nevesta. V nekaj
tednih ste se ob pomoči mojih nasvetov namenili shujšati dvajset
kilogramov, sami pa ste z velikim trudom v nekaj tednih shujšali le
en kilogram. Iz vašega pisma lahko razberem, da imate zagotovo
motnjo, ki jo imenujemo kompulzivno ali prisilno prenajedanje.
Krog, ki ste ga opisali - stiska in slabo počutje, ki vas ženeta,
da se zatekate k hrani, po prenajedanju pa občutki krivde,
obsojanje same sebe in obžalovanje, obdobja poskusov hujšanja in
telesne dejavnosti in vnovično prenajedanje - je značilen za to
motnjo. Zunanji motivi (oblačenje, družabni dogodek, mnenje ali
zadovoljstvo drugih z vašim videzom) so slab motiv za hujšanje - in
pri vas gre predvsem za zunanje motive. Res je sicer, da imate
močno željo po vitkosti, a še tako močna želja ni dovolj močan
motiv za spremembo. Za to je potrebna določena stopnja osebne
zrelosti.
Druga pomembna stvar je uvid. Menim, da kljub prebiranju mojih
člankov nimate dovolj dobrega uvida ne nad vnosom količin hrane in
ne nad tem, koliko bi pravzaprav morali pojesti, da bi lahko
shujšali. Pri tem seveda ne gre zanemariti težav s prebavo, ki so
hude in jih je treba opredeliti ter zdraviti. Zagotovo med
prebavnimi težavami in vašo težo obstaja vzročna zveza, vendar ne v
tem smislu, da bi se zaradi slabe prebave redili. Način
prehranjevanja in spremembe v količinah hrane, ki jih pojeste
(enkrat preveč, drugič premalo), pomembno vplivajo na izločanje
blata, seveda skupaj s psihičnimi stiskami, ki jih doživljate.In še
zdravljenje: ne bo šlo brez strokovne pomoči. Menim, da bi se
najprej morali ukvarjati z motivacijo, nato izpeljati proces
hujšanja, hkrati z njim ali po tem pa še ugotoviti vzroke, ki vas
silijo v prenajedanje oziroma v takšno obliko reševanja psihičnih
stisk. To pomeni vsaj nekaj mesecev - če ne celo let - dela. Za
začetek vam priporočam obisk v zdravstvenem domu v vašem domačem
kraju, kjer delujejo zdravstvenovzgojne skupine v okviru
organizacije Cindi. Morda boste skozi njihovo "šolo hujšanja"
prišli do sklepov o tem, koliko zmorete narediti, in ali
potrebujete bolj specifično pomoč.
Lep pozdrav!