Navidezna sreča

< >

Povejte svoje mnenje!

Zelo nam je pomembno, kar mislite o Viva portalu. Pomagajte nam ga izboljšati.

ponedeljek, 09. november 2009

Mnenja o podobnih težavah

Povezano

Vprašanje:

Sprememba v srcu Spoštovana dr. Rozmanova, Pravzaprav ne vem natančno, kje naj začnem. Sem tridesetletna ženska, ki ji na videz nič ne manjka. Celo nasprotno - živim s fantom, ki me ima rad, pri delu sem uspešna, imam dobre in ljubeče starše, gmotno sem preskrbljena.

Torej imam vse razloge za zadovoljno življenje. Opomba, ki jo vse prevečkrat slišim. Kljub vsemu v sebi ne najdem miru, po katerem hrepenim. Nihče ne sluti (z izjemo mame in prek nje verjetno tudi očeta), da se za pročeljem lepote, uspeha in samozavesti skriva prestrašeno bitje, ki ima nenehno občutek, da se v življenju ne najde in da mu ni kos. Vse od začetka študija, ko sem se odselila od doma in zaživela s sedanjim fantom, ki je nekoliko starejši in zrelejši od mene, imam težave s hrano (obdobja anoreksije in bulimije). Posledice so vidne tudi na zdravju - zadnjih pet let sem brez menstruacije. Ko sem prebrala Peklensko gugalnico, sem spoznala, da to ni moja edina odvisnost. Težave imam vsaj še na področju odnosov.

Da ne bom predolga - vem, da je pred vami ena od zgodb, ki ste jih v taki ali drugačni obliki že velikokrat slišali. Toda ne morem se več slepiti. Občutek imam, da tonem. Čutim, da je to pot, ki vodi le navzdol. Hkrati pa vsaj takrat, ko z zaprtimi očmi in prijetno utrujena od teka ležim na hrbtu na gozdni jasi ter čutim toploto sončnih žarkov in božanje vetra, verjamem, da zame še ni prepozno. Kljub vsemu si želim živeti. Prosim vas, svetujte mi, kaj naj storim. Slišala sem za vaše terapevtske skupine, vendar bi se predtem rada še s kom pogovorila. Želim vam veliko uspeha pri vašem delu. Tadeja

Odgovor:

Draga Tadeja,
imate zdravstveno izobrazbo in delate z ljudmi. Kaj bi svetovali svojemu varovancu, če bi potožil, da kašlja? Naj se gre zdravit k nekomu, ki razume njegovo bolezen in jo zna zdraviti, seveda. Bi mu rekli, naj leže v travo in čaka, da bo minilo? Bi ga poslali k frizerju ali h kozmetičarki? Morda sem malce ostra, ampak ne zamerite! Težko mi je gledati ljudi, ki trpijo po nepotrebnem. Če bi vas bolela glava, bi brez pomisleka vzeli zdravilo, kajne? Bulimija in anoreksija sta nevarni bolezni, ki ju je mogoče uspešno zdraviti. Če ne, imata dolgoročne posledice na vse razsežnosti človekovega življenja, na telesno, duševno, družabno in duhovno plat. Če bi imeli prijatelja alkoholika, kam bi ga poslali, kaj bi mu rekli? Rekli bi: "Poslušaj prijatelj! Zadeva je resna in ne moreš je rešiti sam.

Obstajajo zdravniki, strokovnjaki, skupine, ki se s tem ukvarjajo. Če boš čakal, bo šlo vse po zlu: telesno boš hudo zbolel in morda imel trajne posledice, celo smrt ni izključena. Duševno si že tako razvalina in to bo samo še hujše. Kar zadeva odnose, kaj misliš, kako dolgo boš lahko slepil ljudi, ki te imajo radi? In kar zadeva duhovnost, kako dolgo lahko teptaš najlepše v sebi in še ostaneš ljubeč ter čuteč človek? Ne čakaj! Poišči pomoč!"Alkoholizem in motnje hranjenja imajo podobno predvidljiv potek, če jih učinkovito ne zdravimo. Postopoma se uniči vse. Lahko pa jih zelo učinkovito zdravimo.

Ne čakaj, Tadeja! Poišči pomoč!