Odgovor:
Drago dekle!
Ja, med vsemi temi stavki, razočaranji in hrepenenji vidim glavno
oviro v naslednjem: prepričana si, da je globoko v tebi skrito
nekaj tako nepojmljivo nemogočega, da moraš hote ali nehote za
vsako ceno preprečiti, da bi ti kdo prišel preveč blizu in te uzrl,
takšno kot (misliš da) si. Obenem neskončno hrepeniš in se zavedaš,
da boš za vedno osamljena in da tvoje življenje nima smisla brez
pravega, resničnega stika z ljudmi. Ne gre samo za fanta, čeprav
danes od "prave partnerske ljubezni" pričakujemo, da nas bo izbrani
partner potrdil in s tem jamčil, da smo globoko v sebi dobri. Toda
ti želji se izključujeta. Bolje je, da si sama, kot da narediš
običajni kompromis in si izbereš fanta, ki bo hotel biti tvoj fant,
hkrati pa ne bo imel želje ali sposobnosti, da bi ti prišel
resnično blizu. Pa daj, poglej zdaj malo bližje te sosede in vse
druge, ki ti prigovarjajo: "Pa kaj misliš, da si, da čakaš pravo
ljubezen in se ne zadovoljiš, tako kot mi, s prvim približkom!" Če
se ne bi počutila tako neskončno krivo in drugačno, bi že zdavnaj
ugotovila, da so oni sami naredili to napako: ustvarili so odnos,
ki je na zunaj zveza, na znotraj pa sta oba brez besed dogovorjena,
da si ne prihajata preblizu. Tako se da živeti nekaj časa, toda
prej ali slej eden od njiju dozori in si želi prave ljubezni, potem
pa se začneta medsebojno mučenje in zasledovanje, ki so ga polni
primeri v mojih knjigah.
Ljudje si na splošno hrepeneče želijo in se hkrati na smrt bojijo, da bi jim kdo drug prišel resnično blizu in jih spoznal v njihovem bistvu. Tako nastanejo različni trikotniki, štirikotniki, zveze na daljavo in zveze z zasvojenimi ljudmi ali nasilneži, ples navideznih odnosov, v katerih so ljudje drugim navidezno blizu, v resnici pa neskončno daleč. Hvala bogu, da še nisi obupala in znižala meril. Prav imaš, da čakaš na nekoga, ki ga boš lahko resnično spustila blizu. Ker ne moreš kaj prida storiti za to, da bi pospešila vajino srečanje (najbrž bo že res, da je to zapisano v zvezdah), naj bo medtem tvoja glavna skrb delo na sebi, da boš, ko se bo zgodilo srečanje, sposobna in pripravljena odgovoriti na priložnost. In tu vidim, da moraš še veliko narediti, saj občasno podležeš opazkam okolja in še bolj skriješ svoje ranljivo jedro. Poskusi s prijatelji. Najdi skupino ljudi, ki se ukvarja s kakšno dejavnostjo, na primer pevski zbor, planinsko ali kakšno dobrodelno dejavnost, s katero se navadno ukvarjajo ljudje, ki znajo negovati dobro v sebi. Najdi ljudi, v katerih boš znala videti dobro jedro v sredini in ki ti ga bodo tudi brez zadržkov pokazali. Pri tem boš začutila, da je dobro jedro tudi v tebi, in zmanjšala se bo potreba po skrivanju ter pretvarjanju. Tako to gre: ko daš, takrat dobiš. To, kar daješ, se povrne. Tudi verbalni izbruhi agresije, o katerih govoriš, so posledica tega, da nisi zadovoljna s svojim položajem. "Pokasirajo" jih tisti, ki te, čeprav si do njih nestrpna, ne bodo zapustili. Morda pa si tudi malo jezna nanje, saj si se takšnih odnosov verjetno naučila prav od staršev. Morda se ti zdi, da bi te oni prvi lahko spoznali in ti tako pokazali, da nisi tako grozna, kot misliš. Veš, kot mati treh deklet ti pravim, včasih je najtežja stvar na svetu prav dopovedati svojim otrokom, kako jih imaš rad! Nemara je to lažje s komerkoli drugim! Toda pride obdobje, ko se premakne in steče, in takrat ugotoviš, da se je bilo vredno truditi.
Držim pesti zate!