Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Občutki krivde in nevrednosti


Vprašanje:

Pozdravljeni!

Lansko leto so se v odnosu s partnerjem, s katerim živiva skupaj 4 leta, zaradi velikega števila obveznosti in stresa začele pojavljati težave. Upadla je količina časa, ki sva ga preživela skupaj, kar je zajemalo tako pogovore, spolnost, nežnosti itd. Odnos, ki je bil prej zelo poln, se je počasi začel krhati in kljub mojim pobudam, da bi poskusila stvari spremeniti in jih tudi v danih okoliščinah vsaj nekoliko vrniti v stare tire, se partner ni odzval. Zaprl se je vase, jaz pa sem se zato mesece počutila odrinjeno, neprivlačno, neljubljeno. V začetku tega leta so se mi pojavila čustva do novega skupnega sodelavca,  kar sem partnerju takoj povedala in izrazila svoje nelagodje ob tem. Čustva sem prosto po Milivojeviću razumela kot simptom trenutne krize v partnerskem odnosu. S sodelavcem izven delovnega mesta nisem imela stikov, razen redke elektronske komunikacije, predmet katere nikoli ni bilo karkoli osebnega. S partnerjem sem se tokom razvoja projekta in tudi svojih čustev o tem še poskušala pogovarjati, pa se je večinoma izmikal, stanje v zvezi se ni spremenilo. Ko se je projekt zaključil in je popustil službeni stres, smo stike z novim sodelavcem naravno prekinili, partnerski odnos pa se je začel počasi obnavljati, tako da je zdaj ponovno na enaki točki kot pred krizo. Kljub temu, da je partner moja čustva do sodelavca razumel kot simptom, ki se je pojavil ob najinih težavah in da ne kaže posebne prizadetosti (ali pa prav zato?), mene zadeva še vedno žre. Počutim se, kot da sem ''umazala'' partnerski odnos, da sem naredila nepopravljivo škodo, skrbi me, da bi se kaj takega kdaj zgodilo tudi v obratni smeri ali se ponovilo in zdi se mi nekaj strašnega in nikakor dopustnega. Zelo krivo se počutim in nevredno tega odnosa. Prosim, imate kakšen nasvet?

Hvala in lep pozdrav.

Odgovor:

Spoštovani!

Če ste ravnali v vseh situacijah, kot ste opisali v vašem pismu, ste ravnali zelo dobro in preudarno. Prepoznali ste, da ste začeli pridobivati umanjkani del v vašem odnosu nekje drugje in si niste dovolili razvijati korakov naprej, kateri bi vsekakor lahko vodili v veliko več in tisto je vsekakor veliko bolj boleče. Iskrena komunikacija vaju je oba s partnerjem prebudila, saj je dejstvo, da je za odnos potrebno delati, vanj vlagati. Ljudje pa smo čustvena bitja in možgani lahko kaj hitro reagirajo na ljudi okoli nas, pomembno pa je kaj iz tega mi naredimo! Vzemita oba to kar se vama je zgodilo, kot opomin, do česa lahko pride, če v odnosu ni dobre komunikacije in delajta na tem vsak dan!

Lep pozdrav!
dr. Veronika Podgoršek, psihoterapevtka

Aktiven

dr. Veronika Podgoršek, psihoterapevtka

Partnerski odnosi in samsko življenje Vzgoja otrok Življenje s starostnikom

Če želite zastaviti vprašanje stokovnjaku, se morate najprej prijaviti v sistem.

Prijava na portal



Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.