Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

Hčerka ima anoreksijo


Vprašanje:

Pozdravljeni!

Sem v veliki stiski in vas prosim za pomoč! Sem mati 18 letne hčere, ki je pred letom in pol zapadla v motnje hranjenja. S pomočjo diet je zaradi želje po vitkejši postavi začela hujšati. To ji je tudi uspelo. Kljub mojim prošnjam in opozarjanju, da to ni zdravo in da tudi ni potrebno, saj ni bila nikoli debela, je imela pri svojih 175 cm višine le 49 kilogramov. Šele, ko je izgubila menstruacijo, je prenehala hujšati. Počasi je začela zopet pridobivati na teži in ob enem tudi dokaj uspešno dokončala  letnik srednje šole.  Začele so se pa druge težave. Postala je depresivna, občasno se je prenajedala in se potem obsojala, se samopoškodovala. Ugotovila sem, da temu sama ne bomo kos in tako se je začelo moje iskanje strokovne pomoči. Ker je bil čas počitnic sem potrebovala kar 2 meseca, da jo je končno sprejel psihololg, ki pa žal ni specialist za motnje hranjenja. Takrat sem jo tudi naročila pri pedopsihiatrinji v Novem mestu.  Pri prvem pregledu ji je predpisala antidepresive in jo naročila čez mesec dni. Naslednjo terapijo je imela po mesecu in pol. In tako je še sedaj po enem letu in pol. Opozorila pa me je tudi, da se bosta morali žal posloviti, saj je že dopolnila 18 let. Njeno stanje je bilo sicer nekaj časa boljše, najbrž zaradi antidepresiva, sedaj pa je vedno huje. Hrane zaužije minimalno, vse nizkokalorično dietno hrano, ki jo natančno stehta in izračuna kalorije, ima zelo nizko samopodobo, pravi da je nihče  ne mara ... Je tudi zelo depresivna in zelo neredno hodi v šolo. Skratka srečna in zadovoljna je le, če ne poje več kot 500 kalorij, drugače pa sploh ne funkcionira. Ima že tudi začetno fazo osteoporoze. Sama bi ji zelo rada pomagala, pa kljub temu da sem že ogromno prebrala na internetu in drugje , ne vem več kako. Zdi se mi, da ji terapije pri pedopsihiatrinji enkrat na mesec ali pa še manj, po pol urce , ne morejo pomagati. Ker je sedaj polnoletna, bo konec šolskega  leta ostala še brez tega. Zelo nam je hudo, saj je to edini otrok, ki ga imamo. Zelo mi je težko, ko reče da ji ni več za živeti,  in da bi najraje umrla, pa ji ne znam pomagati. Prosila bi vas, če mi lahko vi kako pomagate,  oziroma kaj ali koga svetujete. Ne vem več kako naj se odzovem, ko ne je dovolj ali skoraj nič. Prišla bi tudi v Ljubljano, če imate kakšno svetovanje za starše. Po letu in pol tudi sama postajam vse bolj brezvoljna in depresivna. Bojim se, da bo nekega dne obupala, ali pa jaz.

Lepo prosim za vaš odgovor!

Odgovor:

Spoštovani,

ambulantne obravnave so večinoma 1 x do 2 x na mesec in dogovor med strokovnjaki na evropskem nivoju je, da v kolikor se v pol leta stanje ne izboljša, je smiselna hospitalna psihoterapevtska obravnava. Pri nas tovrstno zdravljenje poteka na Enoti za motnje hranjenja, kjer delam tudi sama, na Centru za mentalno zdravje, Zaloška 29, Ljubljana. Vaša hčerka se mora prijaviti sama po telefonu pri ga. Leonidi Cvirn (01 5874955). Čakalna doba za sprejem je približno pol leta, v tem času mora pacient obiskovati eno izmed ambulant za motnje hranjenja (seznam je na internetu, na primer na strani tosemjaz.si). Na naši Enoti imamo tudi skupine za svojce ob četrtkih popoldne, ki se jih udeležijo lahko tudi bližnji, katerih svojci se ne zdravijo pri nas. Za vse nadaljnje informacije bo najlažje, da pokličete v našo timsko sobo med 8.30 in 9.00 uro na št. 01 5874 949.

Prisrčen pozdrav in vse dobro!


asis. dr.  Karin Sernec, dr. med.

Aktiven

asis. dr. Karin Sernec, dr. med.

Motnje hranjenja

Če želite zastaviti vprašanje stokovnjaku, se morate najprej prijaviti v sistem.

Prijava na portal