Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Otroci ne marajo najinega partnerstva


Vprašanje:

Spoštovani!

Po ločitvi zakona, iz katerega izhajajo trije otroci, sem se navezala na prijatelja, prav tako ločen, dva otroka. Krasno se razumeva in uživava v sicer redkih skupnih trenutkih, saj nama službi, oddaljenost in otroci to uspešno preprečujejo. Pojavil pa se je še problem, na katerega ne jaz ne on nisva računala. In sicer - njegov 13 letni sin in moja 11 letna hči se nikakor ne moreta sprijazniti z novim razmerjem očeta oz. mame. Zlasti moja hči do prijatelja goji sovražen odnos, komunikacija je omejena le na kratke in odrezave odgovore, po sili razmer. Zavrača priložnostna darilca, ki ji jih namenja, kadar sva sami, žaljivo govori o njem, ko pa je na obisku, naju hoče imeti ves čas pod nadzorom in se niti za trenutek ne umakne ... Ob telefonskem pogovoru z njim tečnari ob meni, s komentarji ovira pogovor, skratka, na vsak način hoče preprečiti pogovor in kakršnekoli stike med nama. Tudi prijatelj ima podobne probleme s svojim mlajšim sinom in zaenkrat se še trudiva, da bi se pred otrokoma čim manj izpostavljala. Veva pa, da v nedogled to ne bo šlo. Prijatelja imam rada, a se bojim, da sklepanje kompromisov ne bo dolgo možno in si obetam velike probleme s hčerko, ki je na pragu odraščanja. Z njo sem opravila že en konkreten pogovor. Razložila sem ji, da bodo otroci pri meni vedno na prvem mestu, vendar pa imam lahko tudi jaz prijatelja, ki bi mu tudi rada namenila nekaj svoje pozornosti, zlasti takrat, ko so otroci s svojim očetom in me pesti osamljenost.

Kaj naj storiva, pomagajte, svetujte...

Odgovor:

Spoštovani.

Starševsto in partnerstvo sta dva sistema, ločena sistema, ki pa se medseboj povezujeta. Kot prvo se je pomembno zavedati, da otroci ne morejo urejati našega življenja po njihovih željah, kajti na ta način se jim poda vloga in odločanje, ki ni njihova domena. To trenutno vidva delata (se trudita, da se ne bi skupaj izpostavljala) in jima s tem omogočata, da tako otroka ravnata dalje, saj njuno vedelje obrodi sadove, deluje! Otroci bodo sprejeli, ko bosta vidva v polnosti sprejela, kako si želita biti in vaju ne bo to strah pokazati in živeti. Še vedno se otroke normalno vključi v objeme tudi v primeru, ko se vidva stisneta in pride kdo med vaju stisnita še tega otroka, ko kdo prinese pozornost naj jo z veseljem da in pusti, da otrok vzame. Če ne vzame, lahko darilo brez besed pospravite vi. Do otrok pa se obnašajte normalno ljubeče, kot takrat, ko ste sami z njimi.

Življenje je še vedno vaše in vi ga živite. So pa ločitve težke in ponavadi je zadaj še grdo govorjenje in nesprejemanje drugih partnerjev s strani bivših partnerjev, ki to velikokrat izražajo pred otroci oziroma otroke izrabljajo in jim s tem kar najbolj škodujejo. To je pogosto tudi razlog za takšno vedenje otrok. Ko ločitev resnično sprejmeta (čustveno) oba ločena partnerja, se grdo govorjenje preneha in takrat tudi otroci ponavadi zlahka sprejmejo nove partnerje.

Lepo vas pozdravljam!
dr. Veronika Podgoršek, psihoterapevtka

Aktiven

dr. Veronika Podgoršek, psihoterapevtka

Partnerski odnosi in samsko življenje Vzgoja otrok Življenje s starostnikom

Če želite zastaviti vprašanje stokovnjaku, se morate najprej prijaviti v sistem.

Prijava na portal



Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

16. 06. 2013 17:52:07
Pozdravljeni!
Otroci so naše največje bogastvo, to drži. A še tak diamant ne more ukazovati,nakazovati , kdaj bomo in s kom, kako bomo živeli, kako skrbeli zase in za te naše diamantke.
Seveda imam v mislih odgovorne starše,lahko tudi enega, ki otrok na račun svojih potreb in želja ne zanemarjajo ali jim kakorkoli škodujejo. Prav je ,da ste z njo opravili "en konkreten pogovor",niste napisali, kakšen je bil "en konkreten". odgovor, odziv. Lahko bi pomagal,tak konkreten pogovor, če je bil v pravem času, to je po moje čas, ko sta vedela,da se imata rada in bosta na nek način tu in tam križala vajina druženja s svojima družinama.
Nikakor se ne velja skrivati, oprezati za tem,da teh malih nagajivčkov, ne bo blizu.Odločno, s pravo mero občutka do otrok, ki morda še pogrešajo prejšnje družinske skupnosti, skličita "sestanek hišnega sveta", vse otroke, in objeta ali z roko v roki, samo seznanita svoje mladostnike s tem,da se imata rada, da se ne bo s tem zanje nič spremenilo, seveda, če ne bodo nagajali, in da vam bo še lepše,saj bodo mnoga druženja skovala tudi lepše odnose med njima.
Odločno povejta, da to ni vprašanje, če lahko, to je dejstvo,da tako bo.

Mladički pač skušajo nadvladati starše, s tem na nek način tudi iščejo poti v svet, ki ga še ne poznajo, v svet odraslih. Kot imajo oni pravico biti ljubljeni, jo imata tudi vidva,pa če jim je všeč ali ne.Rada jih bosta imela še naprej, najbolj vsak svoje, trudila se bosta, da bi se vzljubili tudi med seboj.Pričakujeta.da bodo v tej smeri pomagali in ne nagajali, ne želite konfliktov.Če jih ne bodo povzročali, jih ne bo,razen tu in tam kakšnega zavijanja z očmi ali loputanja z vrati, to bosta pa že tolerirala.
Tako jim povejta,se stisnita in vprašata, če kdo želi objem ali poljub.Tako si ljudje, poleg mnogih drugih načinov, izkazujemo ljubezen, pripadnost in veselje,da imamo drug drugega.

Pa srečno "Full house" !