Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

Partnerju ne zaupam


Vprašanje:

Pozdravljeni!

Z bišim partnerjem sem bila v zvezi  5 let. Po vedenju na splošno in v postelji sem razbrala, da me vara, ampak tega nisem nikakor mogla dokazati, on pa je vztrajno zanikal, dokler nisem po naključju naletela na zapiske, v katerih je svoje varanje omenjal. Najbolj pa ni bolelo samo dejanje oz. več dejanj, ampak dejstvo, da me je vsakič znova zmogel gledati v oči in mi lagati, zato sem naredila konec. Če samo pomislim, koliko korakov v njegovo smer sem naredila, da bi razumela, kaj se dogaja; kje leži moja krivda, kaj lahko storim, da popravim najin odnos. Nikoli nisem dobila nobenega odziva, nikoli se ni potrudil, da bi on naredil kakšen korak v mojo smer. Ko sem ga vprašala, zakaj je to storil, je povedal, da ni bilo za varanje nobenega posebnega razloga, da ni bil problem v meni. Čas je mineval in spoznala sem novega partnerja, s katerim sva skupaj že dobro leto. Ker prihajava iz različnih koncev Slovenije, sva se na začetku dobivala le vsak drugi vikend. Seveda sva tista dva tedna naprej živela vsak svoje življenje in komaj čakala, da se spet vidiva. Nisem se spraševala, kaj počne tista dva tedna vmes. Čas med posameznimi zmenki se je postopoma krajšal, dokler me služba ni pripeljala v njegov kraj in me je povabil, naj se preselim k njemu. Povabilo sem sprejela in od takrat živiva skupaj. Sedanji partner je pred menoj imel ogromno partneric . Iskal je žensko, ki ima vse kvalitete, ki si jih želi in pravi, da jih je našel v meni. Pravi, da me ima rad, da sem nekaj posebnega in si želi z menoj ostati. Predstavil me je svoji družini, svojim najbližjim prijateljem, ujemava se v vseh pomembnih stvareh. V seksu se izjemno ujemava, zato mi je čudno, da se obnaša, kot se. Imam ga zelo rada, pa vendar so nekatere stvari, ki sem jih izvedela, v meni zasejale dvom, ki se ga ne morem znebiti. Izkušnja iz prejšnje zveze je name vplivala negativno in sedanjemu partnerju zelo težko zaupam. Vendar pa,  če se potrudim, mi te naloge prav nič ne olajša. Pravi, da sem ljubosumna. Najverjetneje ima prav. Ampak kje je meja med ljubosumnostjo in strahom, da se mi bo spet zgodilo isto? Ali ne more dojeti, da me stvari, ki jih počne, prizadenejo in mu zaradi teh stvari zaupam manj in ne bolj? Omenil je, da ima močno željo po trojčku, jaz pa nisem prepričana, ali to želim. Ugotovila sem, da je čisto vsak dan na strani avanture.net in da naj bi hodil na to stran, ker fantazira o trojčku in seksu z drugimi na splošno. Ne vem, ali je kdaj katero izmed teh punc poklical. Ne morem vedeti, kaj počne, ko sem odsotna par dni skupaj. Nagnjen je k pripovedovanju perverznih šal v družbi, motijo me tudi njegovi stalni komentarji in namigovanje na seks, kjerkoli in kadarkoli - če sva v družbi vsaj dve punci, že namiguje na trojčka. Zdi se mi, da se v njegovem življenju vse vrti okoli seksa. Prav tako mi je parkrat zaporedoma lagal, da ima takšne in drugačne opravke, šel pa je na pijačo z eno punco, ki naj bi bila njegova kolegica. Da ni bil tam, kjer je povedal, da bo, sem izvedela po naključju. Potem je postal pametnejši - s to isto punco se je menil za pijačo v času, ko sem jaz imela popoldanske obveznosti. Ko sem ga vprašala, ali je bil s to punco na pijači, je zanikal do zadnjega, še užaljenost je igral, da mu ne zaupam in da sem ljubosumna. Ko sem mu povedala, da zagotovo vem, se je začel opravičevati in je bil do mene nenadoma neverjetno nežen in razumevajoč. Postajam panična in ne vem več, kaj naj si mislim o njem. Po eni strani si želi resno zvezo, po drugi strani pa se obnaša, kot da bi raje bil samski. Zakaj me potem ne pusti pri miru, da najdem svojo srečo drugje? Prijazen, nežen, ljubezniv po eni strani, popolnoma neprepoznaven po drugi strani. Začenjam dvomiti v vse, kar pove. Ko me par dni skupaj ni doma, me skrbi, kaj počne. Ali je res tam, kjer je, ali je z drugo? Če bi imela možnost preveriti telefon in računalnik, bi to možnost takoj zagrabila. Vsak pogovor hitro zaključi, češ, da težim, in da bo zdaj enkrat popizdil, ker dvomim vanj. Kaj pa naj povem jaz? Kaj naj si o vsem skupaj mislim? Po vsem tem, kar sem doživela, ne potrebujem zveze, ki je na las podobna prejšnji! Prav zato sem na začetku to zvezo jemala z rezervo, da ne bi prehitro zaupala in bi me spet nekdo prizadel. Ampak tega ne moreš nikoli vedeti. Sprašujem se (in vas), kaj lahko sploh storim? Povedala sem mu, da si take zveze ne predstavljam in da laganja ne prenesem, zato bom ob naslednji laži šla. Zdi se mi, da sem s tem ultimatom dosegla samo to, da ne bo delal drugače, ne bo nehal lagati in bo iskren, ampak bo samo bolje skrival. Od mene pričakuje, da mu bom zaupala in je jezen, ker mu ne, istočasno pa ne pripomore kaj dosti k temu, da mu bi. Kako naj zaupam človeku, ki do mene ne zmore biti iskren? Bojim se, da se zgodba ponavlja, da bom na koncu res osel, ki je šel na led še drugič. Razočarana in jezna sem, ker partner ne zmore oz. nima jajc pogledati osebo, ki naj bi jo imel rad, v oči in ji povedati resnico. Daje mi občutek, da zanj nisem dovolj dobra in da zanj in za njegove apetite nisem dovolj ena sama. O vsem tem sva že govorila in je povedal, da me ni prevaral in da je z menoj srečen ter da mu naj začnem zaupati, ker mu vse skupaj že gre na živce in tega ne misli prenašati, še posebej zato, ker ni storil ničesar narobe. Jaz pa vsako noč zatisnem oči z istimi dvomi in bojaznijo, da me občutek znova ne vara. Edina stvar, ki si jo želim, je iskrenost. Da bi mi odkrito povedal, kaj čuti in kaj se dogaja, pa tega očitno ne zmore. Kaj naj si o vsem skupaj mislim? Kaj naj storim? Kako naj vem, da govori resnico? Kako naj mu poleg vsega navedenega zaupam? Pretvarjati se ne znam, niti se nočem. Vse, kar si želim, je ljubeč partner, ki bo svojo ljubezen usmeril vame in ki mu bosta vsa moja ljubezen in pozornost dovolj.

Odgovor:

Spoštovani!

Ste v zelo bolečem in neiskrenem odnosu, kar kažejo dejstva (hodi na kavo z neko gospo o čemer laže oziroma prikriva, in takih stvari je malo morje). Dejstvo je, da kjer so skrivnosti in laži ne morete zaupati, saj se zaupanje gradi na medsebojni bazi, z dejanji!! Drugo dejstvo pa je, da ga ne boste spremenili, če si tega on ne želi. Takrat lahko le poslušate sebe in  sprejmete, kako si želite oziroma ne želite živeti. Kot ste napisali, vi boste podali ultimat - če si bo želel in bo v tem prpoznal življenje, ki si ga želi živeti, bo naredil veliko, da se stvari spremenijo. V nasprotnem primeru bo le bolj prikrival in lagal ali si bo dovolil in sebi in vam priznal, da živi življenje, ki njemu odgovarja in nimam zato nobene želje po spremembi. Tukaj pridemo do dejstva, da sta za odnos potrebna dva in do dejstva, da če nekoga ljubiš še ne pomeni, da lahko z njim živiš!

Lepo vas pozdravljam!


dr. Veronika Podgoršek, psihoterapevtka

Aktiven

dr. Veronika Podgoršek, psihoterapevtka

Partnerski odnosi in samsko življenje Vzgoja otrok Življenje s starostnikom

Če želite zastaviti vprašanje stokovnjaku, se morate najprej prijaviti v sistem.

Prijava na portal