Ker spolni ud potrebuje za erekcijo zadostno količino krvi, so možen vzrok impotence okvare žil, denimo ateroskleroza. Impotenca je lahko tudi posledica nastanka krvnega strdka ali operacije na obtočilih, zaradi česar se zmanjša dotok arterijske krvi v spolni ud. Pri 75 odstotkih impotentnih moških, ki nimajo hormonskih ali nevroloških motenj, priteka kri v spolni ud normalno, vendar iz njega prehitro odteče. Tudi okvara živcev, ki vodijo v spolni ud in iz njega, je lahko vzrok motene erekcije.

Takšna okvara ima lahko številne vzroke: lahko gre za posledico poškodbe, sladkorne bolezni, multiple skleroze, kapi, jemanja nekaterih zdravil ... Sladkorna bolezen povzroči periferno nevropatijo. To je vnetje ali poškodba perifernih živcev, ki je pogost vzrok impotence, zlasti pri starostnikih. Podobno periferno nevropatijo povzroči alkoholizem. Oživčevje spolnega uda je lahko prizadeto tudi zaradi okvar v križnem delu hrbtenice ter operacije na danki ali prostati.

V približno 25 odstotkih primerov erektilno disfunkcijo zakrivijo zdravila, predvsem pri starejših moških, ki jemljejo vee zdravil hkrati. Med najpogostejšimi povzroeitelji impotence so antihipertenzivi, antipsihotiki, antidepresivi, nekatera pomirjevala, cimetidin in litij. Tudi alkohol je možen povzročitelj impotence. Včasih je erektilna disfunkcija posledica hormonskih motenj, na primer znižane ravni testosterona. Toda znižanje ravni moških spolnih hormonov, do katerega pogosto pride s staranjem, je tesneje povezano z zmanjšanjem spolnega poželenja. Možen vzrok motnje erekcije so tudi duševni dejavniki, kot so depresivnost, strah pred intimnostjo ali transseksualnost.

Diagnoza

Prizadeti moški navadno zdravniku najprej opiše težave z erekcijo. Zdravniki ga nato povpraša o simptomih, da bi se prepričal, ali gre res za impotenco ali morda za kako drugo spolno motnjo (na primer težave z ejakulacijo). Vpraša ga tudi, ali je spolno poželenje tako močno, da doseže zadostno erekcijo za spolno občevanje, ter ali ima erekcije med spanjem oziroma v zgodnjih jutranjih urah med prebujanjem. Odgovori na ta vprašanja zdravniku pomagajo ugotoviti, ali so impotenco povzročili telesni ali duševni dejavniki.

Zdravnik se pozanima tudi o morebitnih prestanih operacijah na prostati, danki, medenici ali ožilju. Upošteva vse morebitne spremembe moških spolnih znakov - velikost dojk, mod in spolnega uda - ter spremembe poraščenosti, glasu ali kože. Pretehta tudi čustvene težave prizadetega moškega (depresivnost, anksioznost). Pomemben dejavnik je lahko tudi nova stresna okoliščina, kot so menjava spolnega partnerja in neurejeni odnosi s sodelavci. Poleg tega se zdravnik pozanima, ali moški jemlje kakršnakoli zdravila, pije alkohol ali uporablja mamila.

Včasih zdravnik odvzame vzorec krvi za določitev ravni celotnega in biološko uporabnega testosterona. Pomanjkanje tega hormona lahko povzroči impotenco, povečanje dojk (ginekomastija), izgubo sramnih dlak in manjša, mehkejša moda. Merjenje krvnega tlaka v nogah lahko nakaže težave z arterijami v medenici in dimljah, ki oskrbujejo spolni ud s krvjo. Zdravnik lahko preveri, ali je oživčevje spolnega uda normalno.

Druge preiskave krvi pomagajo odkriti osnovne bolezni, ki lahko povzroeijo impotenco. Z ugotavljanjem števila krvnih celic lahko odkrijemo anemijo in okužbe, z merjenjem krvnega sladkorja ali glikostatienega hemoglobina pa sladkorno bolezen. Zdravnik se lahko odloči tudi za merjenje ravni TSH (hormona, ki spodbuja delovanje ščitnice).

Žile, ki s krvjo oskrbujejo spolni ud, pregledamo z ultrazvokom. Če je potrebno, v spolni ud vbrizgamo zdravila, ki širijo arterije; če ud tudi tedaj ne nabrekne ali pa moški ne more vzdrževati erekcije, so vene v spolnem udu bržkone prepustne in ne morejo zadrževati krvi.