Velike spremembe pri zdravljenju AIDS-a

Maja Južnič Sotlar
ponedeljek, 14. januar 2019

Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med.: »Če je test na AIDS pozitiven, vedno spodbudimo okuženega, da pove svojim spolnim partnerjem za okužbo, da bi se testirali tudi oni in da bi našli izvor. A žal jih le redko pripeljejo, in sicer bodisi zato, ker jih sploh ne poznajo ali pa zato, ker se bojijo njihovih odzivov.«

Učinkovita zdravila za zgodaj odkrito bolezen

Pred več kot tremi desetletji je vse več ljudi zbolevalo za boleznijo s čudnimi in nenavadnimi simptomi, ki so se izražali na koži, pljučih, možganih in živčnem sistemu … in nihče jih ni znal ustrezno obvladovati. Bolezen je razmeroma kmalu dobila svoje ime, a ko so jo povezali s tveganim spolnim vedenjem, HIV/AIDS sprva ni pomenil nikakršnega olajšanja v smislu »če poznamo problem, bomo kmalu našli tudi rešitev zanj,« ampak predvsem velik strah in smrtno obsodbo okuženih oseb. Obsodba je bila dvojna in jo je na eni strani povzročalo brezupno medicinsko stanje, na drugi pa neusmiljena družbena stigma, ki je okužene ljudi preprosto in prepogosto izključila iz svoje sredine.

K sreči se je v treh desetletjih spremenilo marsikaj, pravzaprav vse. Če sprva za okužbo s HIV/AIDS ni bilo na voljo prav nobenega zdravila, je zdaj položaj povsem drugačen. Kot pravi prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., s Klinike za infekcijska in vročinska stanja, je danes bolezen povsem obvladljiva, saj imamo zanjo na voljo zelo učinkovita zdravila, s katerimi jo držijo povsem pod nadzorom. A le, če jo odkrijejo dovolj zgodaj oziroma če jo sploh odkrijejo.

Po sogovornikovih besedah namreč pri nas še vedno z neodkrito okužbo živi okoli 30 odstotkov okuženih, kar je seveda velik problem, saj »jih ne moremo zdraviti, poleg tega pa potencialno tudi širijo okužbo (vede ali nevede) naprej. Bolj kot življenje z okužbo v telesnem smislu pa se je še dandanes težko vključiti v popolnoma normalno socialno življenje, še danes je AIDS za marsikoga socialna smrt, zato se oboleli še vedno nočejo izpostavljati, tudi anonimno ne.«

Povsem običajno življenje

Življenje s HIV/AIDS je danes povsem podobno življenju ljudi brez te okužbe, razlika je le v tem, da se morajo okuženi redno zdraviti. A to zdravljenje, razlaga prof. dr. Tomažič, je danes zelo enostavno in za bolnike povsem nenaporno. »Pred 20 leti so okuženi morali zaužiti med 15 in 20 zdravil na dan, nekatera pred jedjo, druga po jedi, popiti velike količine tekočine, kar je bilo zelo zapleteno, poleg tega so bili tudi neželeni učinki zdravil zelo neprijetni. Zdravila novih generacij, ki so vsa na voljo tudi slovenskim bolnikom, so čisto nasprotje, saj večina okuženih jemlje zgolj eno do tri tablete na dan, neželenih učinkov je zelo malo, zato zdravila dobro prenašajo.«

Dobri rezultati

Na izbor določene kombinacije zdravil vpliva več dejavnikov, med drugim tudi to, katere pridružene bolezni ima človek, ki se je okužil z virusom HIV, v kakšni splošni telesni kondiciji je, ali jemlje nedovoljene droge, pomembno pa je tudi, da zdravnik oceni, kako disciplinirano se bo okuženi držal sheme zdravljenja. Če je ta zahtevnejša in terja več samodiscipline, okuženi pa kaže številne znake, da se je ne bo držal, je bolj smiselno poiskati zanj enostavnejšo. Danes so zdravila oziroma njihovo delovanje že tako izpopolnjeni, da je okužba z virusom HIV postala povsem obvladljiva kronična bolezen, z rednim zdravljenjem pa so rezultati resnično dobri. To dokazujejo klinične izkušnje, ki kažejo, da je po slabem letu zdravljenja virus v krvi komaj še zaznaven.

AIDS - še vedno največ moških

Ob tem je potrebno izpostaviti in poudariti tudi to, da prej kot je okužba diagnosticirana, več možnosti je za uspešnejše zdravljenje ter daljše in bolj kakovostno življenje, pove prof. dr. Tomažič in doda, da je pozornost in skrb vseh, ki se ukvarjajo z zdravljenjem okuženih s HIV/AIDS, zato usmerjena v okužene, ki za svojo okužbo ne vedo. Med okuženimi je še vedno največ moških, in sicer tistih, ki imajo spolne odnose z moškimi. Gre za zelo heterogeno skupino moških, med katerimi so tudi biseksualci, ki so tudi glavni prenašalci okužbe na ženske.

Nenehno ozaveščanje in testiranje!

Prof. dr. Janez Tomažič pravi, da veliko naporov vlagajo v ozaveščanje skupin moških, ki imajo večje tveganje za to, da se okužijo. Svoje aktivnosti izvajajo skupaj z nevladnimi organizacijami, pri čemer so zelo uspešni. A težava je s tistimi posamezniki, ki se sploh ne zavedajo, da se tvegano obnašajo – imajo denimo spolne odnose z moškimi, sebe pa smatrajo za heteroseksualca ali na primer biseksualni moški v stalni zvezi. Nagovoriti in ozavestiti si želijo predvsem splošno javnost. Le tako bodo odkrili vsaj del od tistih 30 odstotkov ljudi, ki okužbo širijo naprej, razlaga sogovornik. Vsakomur, ki sumi, da bi bil lahko okužen, priporočajo takojšnje testiranje – v Sloveniji se lahko testiramo pri svojem zdravniku ali na Kliniki za infekcijska in vročinska stanja v Ljubljani, anonimno in brezplačno vsak ponedeljek od 12.00 do 14.00.

Bolje preprečevati

Čeprav je okužba z virusom HIV/AIDS danes obvladljiva, si te diagnoze nihče ne želi dobiti. Prav zato je še toliko pomembneje, da naredimo vse za to, da jo preprečimo. Vsi, ki nimajo monogamnih zvez ali živijo v odprtih razmerjih, naj pri spolnih odnosih vselej uporabljajo kondom, ki ne ščiti le pred HIV/AIDS, temveč tudi pred drugimi spolno prenosljivimi okužbami, ki jih je v Sloveniji veliko več, kot si mislimo. Za primer pove, da ima kar tretjina njihovih bolnikov poleg HIV/AIDS tudi sifilis, vse več pa je tudi gonoreje in klamidije. Dodaten ukrep in najboljša preventiva je testiranje obeh spolnih partnerjev in monogamna zveza.

Znaki okužbe z virusom HIV/AIDS

Okužba poteka v več razvojnih stopnjah. Prva okužba se pojavi v dveh do šestih tednih po izpostavljenosti virusu, znaki pa so podobni kot pri gripi, v težjih primerih se pojavi meningoencefalitis. Ti simptomi trajajo nekaj tednov, v tem času pa virus, če se okužbe ne začne zdraviti, nepovratno uniči najmočnejši obrambni sistem organizma. Po akutni fazi sledi obdobje kronične bolezni, v katerem so bolniki običajno več let brez vseh znakov bolezni in nimajo težav.

A okužba seveda v tem času ne miruje. Nasprotno. Ves čas napreduje in povzroča vedno več škode v telesu. Imunski sistem slabi, zato oboleli izkuša vse več bolezni, značilne za imunsko oslabele ljudi. Zlasti je potrebno biti pozoren na pasavec, ponavljajoče se okužbe dihal, kandidozo v ustih, dolgotrajnejšo nepojasnjeno vročino, drisko … Ko nezdravljena bolezen napreduje, se začnejo pojavljati bolezni, značilne za aids. To so zelo nevarne priložnostne okužbe, denimo pljučnice, določene rakave bolezni, zlasti Kaposijev sarkom, encefalitis z aids demenco, hudo hujšanje do izstradanosti, kar vse močno ogroža bolnikovo življenje. Vse to se zgodi v nekako osmih do desetih letih po okužbi, seveda pa so tudi individualna odstopanja.

Kje se lahko testiram?

ANONIMNO IN BREZPLAČNO testiranje poteka VSAK PONEDELJEK med 12. in 14. uro na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana, Japljeva 2, Ljubljana, tel: 01 522 26 22.