Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Okužba s HIV: Kaj po pozitivnem izidu?


Strah, stigma, premalo znanja in nobenega pravega orožja – to so bile osnovne značilnosti, ki so pred tridesetimi leti zaznamovale malce skrivnostno, predvsem pa težko bolezen, ki so jo v medicinskem svetu poimenovali sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti. Ves svet jo je spoznal pod imenom aids. Od prvih začetkov in množičnega umiranja ljudi – do zdaj jih je po svetu umrlo več kot 36 milijonov – pa do danes je prišlo do velikanskega premika, predvsem v znanju in možnostih, ki jih imajo zdravniki pri zdravljenju okužbe z virusom HIV, ki povzroča aids.
Kot pravi prof. dr. Janez Tomažič, infektolog s Klinike za infekcije in vročinska stanja UKC Ljubljana, je bila sprva najboljša preventiva in »zdravilo« za okužbo z virusom HIV prav že omenjeni strah, zdaj pa so na voljo občutno bolj izpopolnjene znanstvene metode. Sogovornik se sicer strinja, da je strah v določeni meri povsem koristen, zlasti če prispeva k nekoliko previdnejšemu vedenjskemu vzorcu. V mislih imamo zlasti spolnost, saj je okužba z virusom HIV spolno prenosljiva. Okuži se lahko kdor koli, neodvisno od spola, starosti in spolne usmerjenosti, vendar številke kažejo, da je ta okužba neprimerno pogosteje prisotna med istospolno usmerjenimi moškimi in promiskuitetnimi osebami, ki imajo nezaščitene spolne odnose. Kondom je še zdaj dobra preventiva, seveda le, če ga uporabljamo z glavo in predvsem – NA glavi.

Okužba z virusom HIV je zelo nalezljiva; okužimo se lahko že z enkratno izpostavljenostjo virusu. Vsakdo, ki živi vsaj nekoliko tvegano, bi zato moral poznati in redno spremljati svoj status, saj je okužbo dandanes mogoče zelo učinkovito zdraviti. Zdaj je namreč aids povsem obvladljiva kronična bolezen, vendar le, če je ustrezno zdravljena. Poznavanje svojega statusa je seveda zelo pomembno tudi zato, da se virus zaradi nevednosti ne širi naprej.


Testiranje – prvi korak k preprečevanju širjenja virusa

Po ocenah ameriških strokovnjakov približno dvajset odstotkov okuženih ljudi v ZDA ne ve za svojo okužbo. Veliko? Malo? Oceno prepustimo strokovnjakom. Toda kaj potem reči na podatek, da je v Sloveniji takih kar polovica okuženih? To je vsekakor podatek, ob katerem se velja zamisliti in predvsem zganiti. Najhitrejši korak do informacije o morebitni okuženosti je seveda testiranje. Kot pravi sogovornik, je pri nas to zelo preprost postopek, ki je dostopen vsem, ne glede na to, ali ima človek urejeno zdravstveno zavarovanje ali ne. Testiranje je poleg tega anonimno in brezplačno, izvajajo ga na Infekcijski kliniki v Ljubljani, vsakdo pa lahko za testiranje zaprosi tudi pri svojem družinskem zdravniku.

Ste v skupini z višjim tveganjem?

Okuži se lahko vsakdo, ki je bil v stiku z virusom. Vsekakor naj na možnost okužbe pomislijo ljudje, ki živijo z višjo stopnjo tveganja. In kdo sodi v to skupino?

  • Moški, ki so imeli nezaščiten spolni odnos z moškim;
  • ljudje, ki so imeli nezaščiten spolni odnos s partnerjem, ki prihaja iz države, v kateri živi visok delež okuženega prebivalstva;
  • ljudje, ki imajo nezaščitene spolne odnose s številnimi spolnimi partnerji;
  • ljudje, ki imajo nezaščitene spolne odnose pod vplivom drog ali alkohola.


Dejavno nad predsodke

Testira se še vedno razmeroma malo ljudi. Najpogostejši razlogi za to so predvsem strah pred morebitnim pozitivnim izvidom testa, slaba presoja (ne)tveganosti svojega spolnega vedenja, trenutno dobro zdravstveno stanje, stalni partner, predhoden negativni izvid testiranja, podcenjevanje problema okužbe s HIV, strah, da bi na delovnem mestu izvedeli za testiranje. Prof. dr. Tomažič te zadržke sicer povsem razume, vendar spodbuja drugačno razmišljanje.

Okužba z virusom HIV sčasoma napreduje in povzroča vse več težav. Zdraviti jo je treba, tudi če človeku (še) ne povzroča težav. Žal so te z napredovanjem okužbe neizogibne. Tudi pri obvladovanju okužbe s HIV velja podobno kot pri drugih boleznih: prej ko jih odkrijejo in začnejo zdraviti, boljši so uspehi. In še nekaj je prav pri HIV nadvse pomembno. Z rednim jemanjem zdravil lahko bolniki dosežejo, da njihova bolezen postane kronična, njihovo življenje pa brez težav in simptomov, ki so sicer spremljevalci okužbe s HIV. Brez zdravljenja tega ni mogoče doseči, zato naš sogovornik vabi in spodbuja vse, ki imajo višje tveganje za okužbo, naj se redno testirajo. Eno samo testiranje v življenju ne zadošča, saj do okužbe lahko pride z vsakim tveganim spolnim odnosom.

Kaj po pozitivnem izvidu?

Odgovor je zelo preprost. Zdravljenje! To je poleg testiranja najpomembnejši in obenem najučinkovitejši ukrep za preprečevanje širjenja okužb s HIV. Pri bolnikih, ki se uspešno zdravijo, se prenos virusa zmanjša za več kot 90 odstotkov, pojasnjuje prof. dr. Tomažič in dodaja, da se morajo v prizadevanja za omejitev epidemije okužbe s HIV poleg infektologov vključiti tudi družinski zdravniki, šolski zdravniki in zdravniki, ki delajo v urgentnih ambulantah. Zdravniki, pravi sogovornik, bi morali spodbujati svoje varovance, zlasti tiste s tveganim spolnim vedenjem, naj se testirajo na virus HIV.

Zdraviti čim prej

Če so bili zdravniki pred tridesetimi leti pri okužbah z virusom HIV povsem nemočni, je zdaj položaj povsem drugačen, saj je na voljo zares pester izbor zdravil. To pomeni veliko prožnost pri izbiri in zamenjavi zdravil, če določena kombinacija bolniku in njegovemu življenjskemu slogu zaradi različnih razlogov ne ustreza. Na izbor kombinacije zdravil vpliva več dejavnikov, tudi to, katere pridružene bolezni ima okuženi s HIV, kakšna je njegova splošna telesna kondicija, ali jemlje nedovoljene droge …

Pomembna je tudi zdravnikova ocena, kako disciplinirano se bo bolnik držal sheme zdravljenja. Če je ta zahtevnejša in od bolnika zahteva več samodiscipline, ta pa kaže številne znake, da se je ne bo držal, je bolj smiselno poiskati katero od enostavnejših. Na ljubljanski infekcijski kliniki zaradi okužbe z virusom HIV obravnavajo približno petsto ljudi. Velika večina jih redno hodi na preglede in svojo bolezen tudi zelo dobro obvladuje, pravi prof. dr. Tomažič. Dandanes so zdravila že tako izpopolnjena, da je okužba z virusom HIV postala povsem obvladljiva kronična bolezen, redno zdravljenje pa prinaša resnično dobre rezultate. To dokazujejo klinične izkušnje, ki kažejo, da je po slabem letu zdravljenja virus v krvi komajda zaznaven.

Znaki okužbe z virusom HIV

Okužba poteka v več razvojnih stopnjah. Prva okužba nastopi v dveh do šestih tednih po izpostavljenosti virusu, znaki pa so podobni kot pri gripi; v težjih primerih pride do meningoencefalitisa. Ti simptomi trajajo nekaj tednov, v tem času pa virus, če se okužbe ne začne zdraviti, nepovratno uniči najmočnejši obrambni sistem organizma. Akutni fazi sledi obdobje kronične bolezni, v katerem so bolniki navadno več let brez vseh znakov bolezni in nimajo težav. Toda okužba ves čas napreduje, imunski sistem pa slabi, zato oboleli izkuša vse več bolezni: pasovec, ponavljajoče se okužbe dihal, kandidozo v ustih, dolgotrajnejšo nepojasnjeno povišano telesno temperaturo, drisko … Ko nezdravljena bolezen napreduje, se začnejo pojavljati bolezni, značilne za aids: pljučnice, nekatere rakave bolezni, zlasti Kaposijev sarkom, encefalitis z aids demenco, hudo hujšanje do izstradanosti … Vse to močno ogroža bolnikovo življenje, zgodi pa v osmih do desetih letih po okužbi.

Ali ste vedeli?

  • Vsako leto v Sloveniji odkrijejo od 40 do 50 oseb, okuženih z virusom HIV.
  • Slovenija je ena od redkih držav, ki ne izvaja presejalnega testiranja na virus HIV pri nosečnicah? Vsaki nosečnici bi bilo treba ponuditi tovrstno testiranje in se v zvezi s tem z njo pogovoriti in ji svetovati.
  • Obrezovanje moških za 60 odstotkov zmanjša prenos okužbe z okužene ženske na moškega?

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

spolno prenosljive bolezni , aids , okužba s hiv

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

27. 11. 2018 07:05:25
Odgovor je zelo preprost. Zdravljenje! To je poleg testiranja najpomembnejši in obenem najučinkovitejši ukrep za preprečevanje širjenja okužb s HIV. Pri bolnikih, ki se uspešno zdravijo, se prenos virusa zmanjša za več kot 90 odstotkov, pojasnjuje prof. dr. Tomažič in dodaja, da se morajo v prizadevanja za omejitev epidemije okužbe s HIV poleg infektologov vključiti tudi družinski zdravniki, šolski zdravniki in zdravniki, ki delajo v urgentnih ambulantah. Zdravniki, pravi sogovornik, bi morali spodbujati svoje varovance, zlasti tiste s tveganim spolnim vedenjem, naj se testirajo na virus HIV.