9 mitov in zablod o strastnem seksu

1. Manj strastna partnerska zveza je posledica njene dolžine. Ne drži nujno. Seksualno kakovostna partnerska zveza obstane, če si zanjo prizadevata oba partnerja, ne glede na to, kako dolgo sta že skupaj. Res je, da libido z leti uplahne, zato si je treba za njegovo ohranjanje dejavno prizadevati.

2. Spolna privlačnost oziroma kemija je nujni pogoj za zdrav odnos. Po tem mitu je do dobrega seksa preprosto priti, če si zaljubljen in če med človekoma vlada neustavljiva privlačnost. Toda tako prepričanje je slaba usluga za spolnost, saj predpostavlja, da se za dober seks ni treba truditi, ker naj bi to namesto nas opravila kemija.

3. Pari, ki manj seksajo, so starejši. Ne drži. Čeprav pogostnost spolnih odnosov z leti upade, je dejstvo, da tudi nekateri mladi pari nimajo prav pogostih spolnih odnosov. Zaradi stereotipov, da mladi kar naprej seksajo, starejši dobijo neupravičene predsodke, da je z njihovo seksualnostjo konec. Prevladuje prepričanje, da puberteta pomeni seksualni vrhunec življenja, vendar pozabljamo, da se to nanaša zgolj na telesni (genitalni) odziv na spolne spodbude iz okolja. Večina ljudi v postelji postane veliko boljša šele v poznejših letih, ko se otresejo predsodkov, povezanih s svojim telesom in seksualnostjo.

4. Ženske so pogosteje tiste, ki si manj želijo seksa. Ne drži; tozadevno je razmerje med spoloma uravnoteženo. Dejstvo je, da ženske pogosteje govorijo o upadu libida kot moški, ki jim je to težje priznati, zato tudi prevladuje takšno prepričanje. V vsakem odnosu eden od partnerjev čuti manjšo željo po spolnosti, za kar obstaja več razlogov. Najpogostejši je nezadovoljstvo s partnerjevim pristopom k spolnosti.

5. Seks v zakonu zamre, neporočeni pari seksajo pogosteje. Ne drži; kajti raziskave kažejo, da poročeni ljudje seksajo več, njihovo spolno življenje pa je bolj razgibano. Tudi nedavno objavljena raziskava o spolnih navadah Slovenk in Slovencev je pokazala, da se večina spolnih dejavnosti dogaja v stabilnih partnerskih zvezah.

6. Ko strast umre, jo je nemogoče obuditi. Ne drži; strast lahko obudimo, če k temu pristopimo aktivno. Prav pa je, da se z novostmi, ki jih želimo uvesti, strinjata oba partnerja.

7. Človeka sta bodisi seksualno združljiva ali pa ne. Seksualna združljivost ni povezana s povezovanjem enakih seksualnih vedenj ali z naklonjenostjo enakim slogom seksa, pač pa je zmožnost prilagajanja razlikam v seksualnih preferencah. To je še posebno pomembno, ko v spalnici nastopi dolgčas in eden od partnerjev predlaga nekaj novega.

8. Težave s spolno željo pomenijo, da niste več zaljubljeni v partnerja ali da je v vajini zvezi narobe nekaj drugega. Normalni pari imajo težave s spolno željo, ker procesi samorazvoja pronica v ljubezensko razmerje. To se odraža v obliki argumentov avtonomije, moči, statusa … Kadar se s partnerjem prepirata o tem, komu pripada katero telo in glede monogamije, ni nič nenavadnega, če dalj časa nimata spolnih odnosov.

9. Hormonski problemi so glavni razlog za šibek libido. Ne drži; željo po spolnosti lahko zavira več dejavnikov, tudi bolezni in zdravila. Številni pari poskušajo prikriti težave v zakonu s tem, da krivdo samodejno prevalijo na hormone.