Spolnost po porodu

Rojstvo otroka je za večino parov težko pričakovani dogodek, ki pa njihovo življenje tudi korenito spremeni. Zlasti naporno je obdobje takoj po porodu. Ta namreč na ženskem spolovilu navadno zapusti boleče – začasne, lahko pa tudi dolgotrajne – posledice, zaradi nosečnosti in poroda pa je spremenjen tudi njen hormonski ustroj. Manjše spolno poželenje je posledica naravnih zakonitosti, ki poskrbijo, da se novopečena mati popolnoma posveti novorojenčku. Partnerja se morata zavedati: spolni odnosi prve mesece po porodu ne bodo briljantni. Na to bodita pripravljena, predvsem pa – potrpežljiva.

Zaviralci libida

Porod je za žensko hormonski in čustveni šok, za celoten organizem pa izčrpavajoča izkušnja. Normalno in neizogibno dejstvo je, da po porodu začasno usahne želja po spolnosti.

Na prvem mestu zaviralcev libida po porodu so razlogi telesne narave. Pritisk novorojenčka na maternico, vagino in bližnje mišičevje pogosto povzroči natege in spontane raztrganine mišic, ki se dolgo celijo. Razboleli spodnji del telesa, raztrganine in/ali prerez presredka (epiziotomija), hemoroidi in druge poškodbe pri porodu žensko vsaj za nekaj tednov povsem odvrnejo od spolnosti. To obdobje je toliko daljše, če je bil porod zelo travmatičen. Telesne težave, ki pogosto sledijo porodu, so še suhost nožnice zaradi pomanjkanja estrogena (posledica dojenja); boleče in občutljive prsi (zaradi nastajajočega mleka ali zapletov, kot je mastitis, poleg tega lahko seksualno vzburjenje povzroči uhajanje mleka, kar utegne biti neprijetno); urinska inkontinenca (raztegovanje mišic med porodom lahko povzroči začasno uhajanje urina med kašljanjem, smehom itn.) in zaprtje. Bolečinam se pogosto pridružijo še izčrpanost (sploh če je bil porod dolg in težak), pomanjkanje spanca, ki je eden od največjih udarcev za libido, pomanjkanje časa zaradi nege otroka itn.

Velika ovira so tudi psihološki dejavniki. Prednjači slaba telesna samopodoba ženske. Nosečnost in porod njeno telo preoblikujeta in lahko se primeri, da se zaradi tega (pridobljeni kilogrami, nabrekle prsi, dojenje itn.) ne počuti več privlačna. To je lahko še posebno izrazito pri ženskah, ki zanositve niso načrtovale, pa tudi pri tistih, ki se obtožujejo za morebitne poškodbe ali prirojeno bolezen otroka. Zaradi občutka nevrednosti se utegnejo popolnoma odtujiti od partnerja in zavračajo vsakršno izkazovanje ljubezni, tudi družine in prijateljev.

Za poporodno obdobje je značilno tudi nihanje razpoloženja (naglo izmenjevanje vznesenosti in potrtosti), ki ga sprožajo hormoni. Po porodu in med dojenjem se pospešeno izloča hormon prolaktin, ki zavira željo po spolnosti. Hormoni ženski sporočajo, da je spolnost "nepomembna", s tem pa ji obenem pomagajo, da se povsem osredotoči na svojo novo biološko in socialno vlogo matere. Ženska po porodu je pogosto razdražljiva, žalostna, preveva jo tesnoba, vse to pa je povezano s hormonskimi spremembami, z izčrpanostjo in s prilagajanjem novi vlogi. V resnejših primerih gre za poporodno depresijo. Pogosta sta tudi strah pred bolečino, ki bi jo utegnil povzročiti spolni odnos, in strah pred vnovično zanositvijo.

Ženska se težko prilagodi telesnim in duševnim spremembam, povezanim z materinstvom, ter splošni izčrpanosti zaradi pomanjkanja časa in spanca, zaradi česar zavrača spolne odnose. Zato je nadvse pomembno, da jo zna partner potolažiti. Novopečena mamica potrebuje čas, potrpljenje in ljubezen, da se privadi na spremenjeno telo. Če moški kaže razumevanje, ji izraža podporo in ji daje vedeti, da je ljubljena, so možnosti, da se njena spolna želja, spet povrne, znatno večje. Navadno se libido povrne v nekaj mesecih po porodu, v nasprotnem primeru pa je treba poiskati pomoč strokovnjaka.