Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Francoski seksolog Christophe Marx, dr. med., o poželenju, libidu in spolnosti


(stran 3 od 3)



Ali je tako zato, ker je vse to lažje omejiti na vprašanje zadovoljstva v spolnosti?

Da, ampak to je seveda napačno. Ne more biti zadovoljujoče. Na osnovi svoje klinične izkušnje lahko zagotovim, da intenziven orgazem ni dovolj, da bi se počutili bolje v svoji koži. Spolnost je nemara celo način, kako zanikamo pravo vprašanje, ki se glasi: kaj je namen našega življenja. Preprosteje se je ukvarjati z desetimi koraki do superorgazma, kot se ukvarjati s pravim vprašanjem, ki je veliko bolj zapleteno. S pravim vprašanjem o smislu našega življenja, z odnosi … s tem se ne ukvarjamo, saj smo tako zelo zaposleni z iskanjem poti do orgazma.

Spolnost nas torej odvrača od pravega vprašanja?
Da, odvrača in ponuja slabe rešitve. Postaja sama sebi namen, namesto da bi nas spodbujala k iskanju cilja, smisla. Ženska ima številne kratkoročne cilje, kot so mož in otroci, toliko stvari mora postoriti in toliko priložnosti ima, da o sebi misli, da je dober človek. To ji onemogoča, da bi imela širši vpogled v svoje življenje – živi iz dneva v dan, skuša osrečiti in ustreči vsem okrog sebe. Ko žensko vprašate, kaj si želi, pogosto odgovori: želim si tisto, kar si želiš ti, kar si želijo vsi. Ko se zazre vase, ne vidi ničesar, saj se od takrat, ko je bila deklica, ki so jo vzgajali, da mora ugajati vsem po vrsti, ni spremenilo skoraj nič.

Ali je to razlog, da toliko žensk, ki ne doživljajo užitka in imajo nizek libido, tega ne vidi kot problem?
To jim je privzgojeno, utrdijo pa šolski sistem, religija in družba kot celota. Toda tudi brez tega zatiranja imajo ženske velike težave s sprejemanjem globine poželenja. Pravijo, da jim ni do tega, to pa prinaša frustracijo.

Zanimiva je tudi povezava med vzburjenostjo ter zavedanjem oziroma prepoznavanjem in sprejemanjem svojega poželenja. Neki poskus je pokazal, da si ženske spolnega vzburjenja pogosto sploh ne priznajo. Zakaj?
Obstaja še en poskus. Pri ženskah so na spolnih organih merili stopnjo vzburjenosti, rezultate so jim prikazovali na zaslonu, obenem pa so morale odgovarjati na vprašanje, ali so vzburjene ali ne. Kaj se je zgodilo? Ko se je na zaslonu izpisalo, da so vzburjene, so odgovorile, da so vzburjene, čeprav to ni bilo res.

Zakaj je to neskladje pogostejše pri ženskah?

Pogosteje so odrezane od svojih pravih čustev. V tem kontekstu sta zanimivi dve situaciji, do katerih pride pri posilstvu. Včasih telo čuti užitek, čeprav si ga ženska ne želi. Užitka se sramuje, saj doživlja posilstvo, telo pa uživa. To je za žensko nekaj zelo težavnega. V drugem primeru povsem izključijo povezavo med telesom in možgani –v tem primeru ne čutijo popolnoma ničesar. Tudi v življenju nekatere ženske premočno čutijo, vendar si tega ne želijo, druge pa si želijo čutiti intenzivneje, ko so s svojim partnerjem, tega ne morejo doseči, saj so »odklopljene«.

Ali se nekateri ljudje rodijo z močnejšim libidom kot drugi?
Menim, da je pri tem enako kot z apetitom po hrani: nekateri se rodijo z večjo željo po njej kot drugi. Nekateri ljudje zelo radi jedo, drugim za hrano ni prav veliko mar. Enako je s seksom. Nekateri zavračajo spolnost v celoti – pravimo jim aseksualni ljudje.

Ali gre pri aseksualnosti za motnjo?
Še pred nekaj leti smo mislili, da je tako, zdaj pa vemo, da gre za stanje. Enako je bilo s homoseksualnostjo. Zdaj vemo, da je to način življenja.

Je torej mogoče živeti normalno življenje brez seksa?
Aseksualni ljudje trdijo, da ni z njimi nič narobe, da niso bolni, celo nasprotno, da so srečni. Aseksualna oseba ima lahko spolne fantazije ali masturbira, ne mara pa spolnega dejanja.

Ali je aseksualnost morda odgovor na prenasičenost s seksualnimi vsebinami, razvrednotenje prave bližine, izginjanje intimnosti …
Morda – pravega vzroka zanjo ne poznamo. Toda pri aseksualnosti ne gre nujno za šibek libido. To je le dokaz, da potrebujemo širši in globlji pogled. Treba je videti človeka in odnos v celoti, ne samo užitka in orgazma. Nekatere ženske lahko doživijo tudi po šest čudovitih orgazmov na noč, vendar se zjutraj ne počutijo nič boljše, saj v sebi še vedno čutijo praznino. To je dokaz, da seks ni edina pot do sreče. Tako je zato, ker si v resnici želimo še nekaj drugega. Ne vemo sicer, kaj, zagotovo pa še nekaj drugega. To seveda ne pomeni, da seks ni dobra pot do sreče. Nasprotno.

Spet smo torej pri zdravi meji …
Kot otroci radi jemo sladkarije, saj nam to prinaša ugodje. Toda če pojemo vse sladkarije, nam postane slabo, zaradi česar smo žalostni in nesrečni. Nikoli ne smemo zaužiti vsega hkrati. Vedno moramo pustiti prostor za sanje. Če naj bomo srečni, si moramo nekaj želeti. Pogoj za srečno življenje je torej postaviti in upoštevati zdrave meje. Pri tem so zelo pomembni starši in vzgoja. Zelo pomembno je poznati razlike. Razlike med generacijami, med žensko in moškim, med življenjem in smrtjo. Zavedati se je treba, kaj vodi k smrti in kaj vodi k življenju. To ni tako preprosto kot razlika med dobrim in slabim. Takšno posploševanje je otroško videnje stvari. Kot odrasli moramo biti sposobni izbrati življenje.

Kdaj postane šibek libido stanje, ki ga je treba zdraviti?
Zlasti takrat, ko ga spremljajo druge psihološke težave, kot je depresija. Nekateri ljudje s šibkim libidom živijo normalno, nekatere pa to začne motiti in postane vir frustracije. Vendar je spet vprašanje, v kolikšni meri. Nesmiselno je težiti k temu, da bi frustracijo odpravili v celoti. Frustracija je namreč del življenja. Vsi smo frustrirani. Če stremite k življenju brez frustracije, boste pojedli vse sladkarije in seksali ves dan. Živeti pomeni obvladovati frustracijo, ne pa si prizadevati, da je sploh ne bi bilo.

V kakšnih primerih ljudje poiščejo pomoč zaradi usihanja libida?
Pomoč poiščejo tisti, ki želijo najti smisel življenja in spoznati, kdo so in s kom živijo v odnosu. Potrebujejo pomoč, da bi spoznali sami sebe. Včasih potrebujejo samo nekatere razjasnitve o spolnem vedenju, včasih so prepričani, da ne smejo doživeti orgazma, včasih ne vedo, kako ga doseči, kako vse skupaj deluje. V teh primerih je delo seksologa zelo preprosto, vendar pa to ni prav pogosto.
V seksološki svetovalnici o seksu govorimo samo prvih petnajst minut – nato spregovorimo o številnih drugih stvareh. O vprašanjih, kot so: kdo si kot ženska/ moški, kaj iščeš v razmerju, kaj pričakuješ od partnerja … Pravi odgovori na ta vprašanja vodijo do večje sproščenosti v življenju.

Užitek v seksu je torej pozitiven »stranski učinek« tega, kako dobro se poznamo in kako zadovoljni smo s svojim življenjem?
Doseči večji užitek v seksu je zelo preprosto, to zmorejo vsi. Tudi pred petsto leti je človeštvo uživalo v seksu. Veliko bolj zapleteno je okrepiti libido.

Kaj lahko naredimo, da bo spet vzcvetel?
Poznati moramo dobre meje, predvsem pa vedeti, zakaj vsako jutro vstanemo iz postelje. Vedeti, kam gremo. Zaupati sebi, drugim, življenju, zaupati, da najmočnejši niso vedno zmagovalci. Če vemo, da ne zmagajo vedno najmočnejši, je prostor tudi za nas. Prostor, za katerega se nam ni treba ves čas boriti. Libido in spolni užitek sta znaka, da se zavedamo svojega prostora pod soncem in med drugimi ljudmi. Pravice do življenja.
Predvsem pa je treba ljubiti sebe in druge, in to pošteno in odkrito. Seks je ljubka igra odraslih, igra pa je lahko tudi zelo resna – kar vprašajte otroke. Več se moramo igrati, vendar ne kot otroci, ampak kot odrasli. Seks je čudovit način, ki nas skozi igro povezuje. Pomembno pa je, da seksualnost obvladamo in ne dovolimo, da bi seks obvladal nas.

Kaj je libido?

Prvi pomen besede libido ni povezan s seksualnostjo. Čeprav naprej vsi pomislimo na spolnost, libido označuje življenjsko energijo, samozavest, zaupanje vase in v življenje. Lahko je močan ali šibak, lahko se razvija ali pa se zmanjša, domala izgine, nato pa vnovič vzplamti.

Orgazem samo z božanjem po koži

Božanje, zlasti po roki, ki je zelo občutljivo mesto, je povezano z infantilnim občutkom povezanosti. Ta prvinska povezanost prinaša veliko užitka, že od takrat, ko smo bili otroci. Med dotikanjem se namreč izloča hormon oksitocin, ki omogoča globoko čustveno povezanost. Pri otrocih je to čustvo neseksualno, pri odraslih pa se lahko obarva seksualno. Čeprav je ta občutek infantilen, je zelo pomemben tudi v partnerskem odnosu. Božanje lahko povzroči zelo intenzivne užitke, ki utegnejo pripeljati tudi do orgazma. Spomnite se samo ljudi, ki po nesreči ostanejo hromi, vseeno pa lahko doživljajo užitek na drugih delih telesa, ki postanejo superobčutljivi …





Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

libido , spolnost , seks

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.