Biološka zdravila dostopna vsem, ki jih potrebujejo

prim. doc. dr. Artur Pahor, predstojnik Oddelka za revmatologijo UKC Maribor
prim. doc. dr. Artur Pahor, predstojnik Oddelka za revmatologijo UKC Maribor (Foto: Diana Anđelić)

Intervju: prim. doc. dr. Artur Pahor, predstojnik Oddelka za revmatologijo UKC Maribor

Diagnoza revmatoidni artritis, ankilozirajoči spondilitis ali psoriatični artritis je še nedolgo tega pomenila obsodbo na življenje, polno bolečine ter omejitev in je neizogibno vodila v invalidnost. Zdaj k sreči ni več tako, sploh če bolezen odkrijejo dovolj zgodaj in se bolnik odziva na zdravljenje. Revmatologi namreč vnetne sklepne bolezni zelo uspešno zdravijo z visokotehnološkimi biološkimi zdravili, ki zmanjšujejo vnetje, bolečine in strukturne spremembe na sklepih ter nasploh izboljšajo kakovost življenja, funkcijske zmogljivosti in delazmožnost. Ob robu Evropskega revmatološkega kongresa EULAR, ki je letos potekal v Rimu, smo se o novostih na področju zdravljenja teh bolezni, o novih bioloških zdravilih in o merilih za njihovo predpisovanje oziroma njihovi dostopnosti v Sloveniji pogovarjali s prim. doc. dr. Arturjem Pahorjem, dr. med., predstojnikom Oddelka za revmatologijo UKC Maribor.

Katere so bistvene novosti pri zdravljenju vnetnih revmatskih bolezni iz zadnjih let?

V zadnjih letih pri zdravljenju vnetnih sklepnih bolezni prihaja do številnih sprememb. Vnetne sklepne bolezni delimo v dve veliki skupini, in sicer revmatoidni artritis ter seronegativni spondiloartritise, med katerimi je najbolj znan ankilozirajoči spondilitis. Prav za zadnjega še pred nekaj leti nismo imeli zdravil, s katerimi bi lahko vplivali na potek bolezni. Z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili smo zgolj blažili simptome, bolezni pa nismo mogli ustaviti ali kakorkoli vplivati na njen potek. Do velikega napredka je prišlo z odkritjem bioloških zdravil, sprva namenjenih zdravljenju revmatoidnega artritisa, kmalu zatem pa tudi ankilozirajočega spondilitisa in psoriatičnega artritisa. Zdravila so se izkazala kot učinkovita, bolniku prijazna, predvsem pa so bolezen ustavljala. Prav na področju bioloških zdravil se ta trend nadaljuje, poročila o njihovem napredku pa so zaznamovala tudi letošnji kongres.

Kako delujejo biološka zdravila?

Klasična biološka zdravila zavirajo avtoimunske vnetne procese s tem, da zavirajo tvorbo nekaterih posrednikov avtoimunskega vnetja, imenovanih interlevkini. Takšni posredniki so na primer tumorje nekrotizirajoči faktor alfa (skrajšano TNF-alfa), interlevkin-1 (skrajšano IL-1) in interlevkin-6. Biološka zdravila so protitelesa, ki so usmerjena proti tem posrednikom, lahko pa so usmerjena tudi proti limfocitom B. Z zmanjšanjem njihove količine v telesu se lahko avtoimunsko vnetje umiri. Tako lahko ustavimo napredovanje teh bolezni.

So na kongresu predstavili kaka nova biološka zdravila?

Seznanili so nas z razvojem novih tovrstnih zdravil, ki kaže pozitivne trende, vendar so nam jih zaradi varnosti predstavili le v obliki šifer. Pojavljajo se tudi nekatera nova nebiološka zdravila, ki jih primerjajo s klasičnimi temeljnimi zdravili za zdravljenje vnetnih sklepnih bolezni. Še vedno je najpomembnejše klasično temeljno zdravilo za zdravljenje vnetnih sklepnih bolezni – metotreksat. Tudi doslej znana biološka zdravila so najprej predstavljali v obliki šifer; tako je, dokler jih ne patentirajo. To pomeni, da lahko v prihodnosti pričakujemo nova, učinkovita zdravila.

Zakaj obstaja toliko bioloških zdravil? Mar ne bi zadostovalo samo eno ali dve?

Tako je zato, ker se vsi bolniki ne odzivajo na zdravljenje. Žal je tako tudi pri novih bioloških zdravilih, saj se nanje ne odziva od 20 do 30 odstotkov bolnikov. Ti bolniki potrebujejo drugovrstna zdravila. Tako se z menjavo zdravil število neodzivnih bolnikov manjša, čeprav bo vedno določen delež bolnikov, ki se ne odzivajo niti na takšno zdravljenje.

Na kongresu smo veliko slišali o "dodajanju indikacij", torej o zdravljenju drugih vnetnih sklepnih bolezni, kot sta ankilozirajoči spondilitis in psoriatični artritis, z zdravilom, ki je indicirano za revmatoidni artritis?

Za biološka zdravila obstajajo klasične indikacije in tako imenovane off label indikacije, pri katerih se opiramo na izsledke majhnih študij, ki dokazujejo, da so lahko zdravila učinkovita tudi pri boleznih, ki niso omenjena v seznamu indikacij. Širjenje indikacij oziroma poskus zdravljenja z biološkimi zdravili je smiseln pri pacientih, ki se ne odzivajo na klasično zdravljenje, na voljo pa so nam mednarodne raziskave, ki potrjujejo učinkovitost teh zdravil.
Članek se nadaljuje »