Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Revmatske bolezni

Načrti za razširitev revmatološke dejavnosti v Sloveniji

Revmatični bolniki se ne zdravijo le v Ljubljani, temveč tudi v nekaterih drugih bolnišnicah v Sloveniji. Kot pravi prim. mag. Artur Pahor, dr. med., specialist internist in predstojnik Oddelka za revmatologijo Splošne bolnišnice Maribor, je njihov oddelek poleg Kliničnega oddelka za revmatologijo Kliničnega centra v Ljubljani edini tovrstni oddelek v Sloveniji.

Revmatični bolniki se ne zdravijo le v Ljubljani, temveč tudi v nekaterih drugih bolnišnicah v Sloveniji. Kot pravi prim. mag. Artur Pahor, dr. med., specialist internist in predstojnik Oddelka za revmatologijo Splošne bolnišnice Maribor, je njihov oddelek poleg Kliničnega oddelka za revmatologijo Kliničnega centra v Ljubljani edini tovrstni oddelek v Sloveniji. Na oddelku se bolnišnično in ambulantno zdravijo bolniki iz širše mariborske in ptujske regije ter del bolnikov iz koroške in celjske regije ter iz Prekmurja. Oddelek ima 29 bolniških postelj in štiri zdravnike - tri specialiste interniste in eno specializantko -, deset medicinskih sester, tri višje medicinske sestre in tri višje fizioterapevte.

Oddelek je učna baza za študente Medicinske fakultete v Ljubljani ter visoke zdravstvene šole v Mariboru. V okviru oddelka delujeta še revmatološka ambulanta, kjer, kot pravi naš sogovornik, pregledajo od 150 do 200 bolnikov na teden, in kabinet za fizikalno medicino. Na oddelku se zdravi od 950 do 1000 bolnikov na leto, od tega jih je polovica z vnetnim revmatizmom in sistemskimi vezivnotkivnimi boleznimi. Po besedah prim. mag. Pahorja v mariborski bolnišnici opažajo izrazito povečanje števila ambulantnih bolnikov. Dnevne in tedenske obremenitve medicinskih delavcev so zaradi velike frekvence bolnikov zelo velike. Oskrba bolnikov je celostna, saj jim poleg ambulantne in bolnišnične obravnave ponujajo tudi fizikalno terapijo. Ukvarjajo se tudi z zdravstvenovzgojnim delom, s katerim bolnike seznanjajo z njihovo boleznijo in možnostmi zdravljenja. V ta namen so pripravili več zloženk za bolnike, poleg tega redno sodelujejo na predavanjih v Društvu bolnikov z ankilozirajočim spondilitisom, ki je v Mariboru zelo dejavno. Na vprašanje, kakšen je odnos med obema centroma za zdravljenje revmatičnih bolezni, sogovornik odgovarja, da je korekten, celo vzoren.

Zaradi izrazitega pomanjkanja revmatologov v Sloveniji nikakor ne moremo govoriti o tekmovanju, saj ima vsaka ustanova svoje poslanstvo. Vezani so na nenehno sodelovanje pri najtežjih bolnikih, s katerimi imajo največ izkušenj kolegi s Kliničnega oddelka za revmatologijo v Ljubljani. Redno si izmenjujejo izkušnje na srečanjih Revmatološke sekcije Slovenskega zdravniškega društva, v prihodnje pa nameravajo sodelovanje poglobiti tudi na raziskovalnem področju. Skupni cilj njihovih prizadevanj je razširitev mreže revmatološke dejavnosti in povečanje dostopnosti njihovih storitev čim večjemu številu bolnikov.

Ali jemljete zdravila proti vnetju in bolečinam?

  • Ali jih jemljete že dalj časa? DA NE
  •  Ali imate kronično vnetno bolezen sklepov? DA NE

  • Ali ste starejši od 65 let? DA NE
  • Ali trpite za več boleznimi sočasno? DA NE

  • Ali imate oziroma ste imeli težave s prebavili? DA NE
  • Ali jemljete več zdravil hkrati? DA NE

Če ste odgovorili DA na vsaj eno vprašanje,utegnete biti izpostavljeni povečanemu tveganju za življenjsko nevarne zaplete v prebavilih! Posvetujte se s svojim zdravnikom, ki bo ocenil vaše tveganje in vam svetoval, kako ga lahko zmanjšate.

Novo upanje v obliki dodatka

Nova, alternativna oblika zdravljenja osteoartritisa je cenejša kot zdravila na recept in skoraj brez neželenih učinkov, so poročali na letnem srečanju ameriških revmatologov v Bostonu. Gre za prehrambni dodatek, imenovan glukozamin. V raziskavi, ki so jo opravili na Univerzi v Liegu v Belgiji, so 212 naključno izbranim bolnikom z osteoartritisom kolena v dnevnih odmerkih tri leta dajali bodisi glukozamin bodisi placebo. Vsake štiri mesece so bolnike natančno pregledali ter merili stopnjo bolečine in nelagodje, povezane z boleznijo. Obenem so redno opravljali rentgenska slikanja kolena, da bi opazovali napredek bolezni. Rezultati so pokazali, da so bolniki iz skupine, ki je jemala placebo, poročali, da so se njihove težave rahlo poslabšale, opazno je bilo tudi oženje sklepov, stanje bolnikov, ki so prejemali glukozamin, pa se je izboljšalo, njihovi sklepi pa se niso zožili.

Rezultat je pritegnil tolikšno pozornost, da pravkar poteka več obsežnejših raziskav, omenjena študija belgijskih raziskovalcev pa je bila prva, ki je dolgoročno opazovala učinke uporabe glukozamina pri artritisu, zlasti pri preprečevanju oženja sklepov. Dr. Daniel Clegg z Univerze v Utahu pravi, da bi bilo dobro, če bi razvili prehrambni dodatek, ki ne bi zgolj lajšal bolečine pri osteoartritisu, temveč bi vplival celo na potek bolezni. Glukozamin je naravna snov, ki jo najdemo v celicah hrustanca. Znanstveniki upajo, da bo pomagal pri obnavljanju in vzdrževanju hrustanca, preprečevanju vnetij in spodbujanju rasti hrustančnih celic.

Čeprav so ti predhodni rezultati nadvse obetavni, bodo potrebne nadaljnje raziskave, opravljane na večjem vzorcu bolnikov.

Ženske, kajenje in artritis

Po najnovejših raziskavah naj bi bilo kajenje povezano s pojavom artritisa pri ženskah. Pri kadilkah je možnost za nastanek zgodnjega revmatoidnega artritisa skoraj dvakrat večja kot pri nekadilkah. Prof. dr. Kenneth Saag z Univerze v Alabami v Birmingahmu, ZDA, je skupaj s sodelavci preučeval zdravstveno dokumentacijo več kot 30 tisoč žensk v starosti od 55 do 69 let. Ugotovil je, da je tveganje večje tudi pri bivših kadilkah. Le pri ženskah, ki so nehale kaditi vsaj deset let pred začetkom študije (leta 1986), tveganje ni bilo večje. Vzrok za povezavo med kajenjem in artritisom prof. Saag vidi v medsebojnem vplivanju med imunskim sistemom in estrogenom. Kajenje namreč znižuje raven estrogena.

Nezadovoljstvo z NSAR

Zadnja raziskava, objavljena v medicinski reviji Current Medical Research & Opinion, je pokazala, da je veliko zdravnikov zaskrbljenih glede varnosti in učinkovitosti zdravil NSAR, ki jih predpisujejo bolnikom z artritisom. Posledično pogosteje omejujejo odmerke teh zdravil. Ločena raziskava je pokazala, da 88 odstotkov zdravnikov omejuje odmerke NSAR zaradi pomislekov, povezanih z neželenimi učinki v obliki želodčnih težav. Toda ko so omejili odmerke, je 85 odstotkov zdravnikov poročalo, da se je bolnikom povrnila bolečina. Po tej raziskavi je skoraj polovica bolnikov poleg predpisanih zdravil za lajšanje bolečine uporabljala dodatna zdravila za lajšanje bolečine, ki so jih dobili brez recepta.

Tako zdravniki kot bolniki so nezadovoljni s predpisanimi zdravili za lajšanje bolečine, vendar je treba opozoriti, da se ljudje premalo zavedajo tveganja, ki se mu izpostavljajo s hkratnim jemanjem nekaterih tablet proti bolečinam, zlasti če si jih "predpišejo" kar sami.

V Kanadi kmalu marihuana na recept

Bolniki s hudo obliko artritisa bodo poslej lahko zakonito posedovali in kadili marihuano, če bodo lahko dokazali, da ga ne morejo zdraviti z drugimi zdravili za lajšanje bolečine. Dolgo pričakovana zakonska ureditev o medicinski uporabi marihuane bo veljala tudi za bolnike z aidsom, multiplo sklerozo, poškodbami hrbtenice, epilepsijo in drugimi resnimi stanji.

Po novih pravilih so ljudi, ki lahko posedujejo marihuano kot zdravilo, razvrstili v tri kategorije: osebe z boleznimi s prognozo smrti v letu dni, osebe s simptomi, povezanimi z resnimi medicinskimi stanji, in osebe, ki trpijo simptome drugih medicinskih stanj. Huda oblika artritisa je razvrščena v drugo kategorijo, skupaj z rakom, aidsom in multiplo sklerozo.

Preskočite dekofeinizirano

Veliko ljudi je v želji po bolj zdravem življenju iz svoje prehrane odstranilo kofein. Toda nove raziskave kažejo, da nekatere dekofeinizirane pijače povečujejo tveganje za nastanek revmatoidnega artritisa (RA). Pri več kot 31.336 ženskah, starih od 55 do 69 let, ki so pile po štiri ali več skodelic dekofeinizirane kave na dan, se je tveganje za razvoj RA povečalo za dvakrat. Odvisniki od kave si torej lahko oddahnejo, saj niso ugotovili povezave med pravo kavo in tveganjem za nastanek revmatoidnega artritisa.

Študija, ki so jo marca 2000 opravili finski raziskovalci, je namreč prvotno ugotovila povezavo med vnosom kave in RA. Raziskava je pokazala, da je pri ljudeh, ki so popili po enajst ali več skodelic kave na dan, obstajala približno petnajstkrat večja možnost za nastanek RA kot pri tistih, ki niso pili kave, čeprav v študiji niso posebej upoštevali vrste kave. Neka nova študija pa kaže, da je pitje več kot treh skodelic čaja na dan povezano s približno 60-odstotnim upadom razvoja RA v primerjavi z osebami, ki čaja sploh niso pile, čeprav niso upoštevali, kakšne čaje so pili, zato je težko z gotovostjo trditi, kateri čaji utegnejo biti koristni in zakaj.

Vprašamo se lahko, ali naj ljudje na temelju teh dokazov omejijo pitje dekofeinizirane kave, znanstveniki pa odgovarjajo - ne še. Naslednji korak so obsežnejše in natančnejše raziskave.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

revma , revmatizem , marihuana , kofein , nsar , kajenje , artritis , glukozamin , otečen sklep , protivnetna zdravila , protibolečinska terapija , protibolečinska zdravila , revmatični bolnik

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.