Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Psoriatični artritis: Pri družinskem zdravniku

Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič: »Upoštevajte navodila zdravnikov, preberite literaturo o bolezni, ki vam jo damo, prihajajte na kontrole preglede in ne zmanjšujte si sami števila zdravil, čeprav jih morda jemljete veliko. Zavedajte se, da imate kot oseba s kronično boleznijo že tako večje tveganje za pojav še drugih kroničnih bolezni, zato skušajte sami to tveganje zmanjševati z zdravim življenjskim slogom. Če ne boste naredili ničesar, se bo vaša bolezen pomembno poslabšala, pridružila pa se ji bo še kakšna druga.«
Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič: »Upoštevajte navodila zdravnikov, preberite literaturo o bolezni, ki vam jo damo, prihajajte na kontrole preglede in ne zmanjšujte si sami števila zdravil, čeprav jih morda jemljete veliko. Zavedajte se, da imate kot oseba s kronično boleznijo že tako večje tveganje za pojav še drugih kroničnih bolezni, zato skušajte sami to tveganje zmanjševati z zdravim življenjskim slogom. Če ne boste naredili ničesar, se bo vaša bolezen pomembno poslabšala, pridružila pa se ji bo še kakšna druga.« (Foto: Matic Bajželj)

Najbolj trpijo bolniki z nejasno diagnozo

»Povprečen bolnik s psoriatičnim artritisom pride k družinskemu zdravniku zaradi težav z luskavico, saj ga spremembe na koži in tudi na nohtih hitro zmotijo. Šele temeljit pogovor in klinični pregled nato pokažeta, da ima tudi težave s sklepi.«

Družinska zdravnica prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič vodi ambulanto družinske medicine na Brezovici pri Ljubljani. Ko se pri njej oglasi bolnik, pri katerem poleg luskavice ugotovi tudi znake psoriatičnega artritisa (PsA), ga pošlje na pregled k revmatologu. Kadar gre za obsežnejšo luskavico na predelih, ki zelo motijo kakovost bolnikovega življenja, bolnika napoti tudi k dermatologu. Zakaj bolniki spregledajo težave s sklepi? »Predvsem niti bolečine niti otekline ne povezujejo z luskavico ali revmatično boleznijo, ampak s kakšno poškodbo, utrujenostjo ali preobremenjenostjo sklepa. Vendar je na mestu opozorilo, naj bolnik z luskavico vedno pomisli tudi na verjetnost PsA.«


Večja ogroženost za žilna in srčna obolenja

Vsak bolnik, ki se zdravi zaradi revmatične bolezni, tudi PsA, z imunomodulirajočimi in/ali biološkimi zdravili, mora redno opravljati laboratorijsko diagnostiko. Ta zajema diferencialno krvno sliko, hemogram, teste ledvične in jetrne funkcije. Vsakomesečni laboratorijski pregled opravi pri svojem družinskem zdravniku. Vendar so bolniki z luskavico in PsA kronični bolniki, kar pomeni, da so bolj ogroženi tudi za druga kronična obolenja, zlasti srčno-žilna, poudarja sogovornica: »Zato moramo pri njih pogosteje meriti tudi krvni pritisk, vrednotiti, ali so ogroženi za aterosklerotične spremembe žilja, preveriti morebitno sočasnost depresije in jih spodbujati k zdravemu življenjskemu slogu. Praviloma je tako, da družinski zdravnik s pozornejšim spremljanjem takega bolnika nato pri njem odkrije še druge težave.«

Na pregled vsak mesec

Bolnik, ki ima luskavico, PsA in morda še kakšno drugo kronično bolezen, pogosto hodi k svojemu družinskemu zdravniku, tudi zato, ker praviloma jemlje veliko zdravil hkrati. So pa tudi taki, ki ne pridejo niti takrat, ko bi resnično morali. »To so bolniki, ki jim zdravila tako zelo pomagajo, da svoje bolezni sploh ne čutijo. Prav vsakemu bolniku tako mi kot klinični specialisti pojasnimo, zakaj je pomembno, da prihaja na redne laboratorijske preglede, tako rekoč zabičamo mu, naj pride vsak mesec, saj moramo spremljati delovanje njegovih jeter in ledvic ter stanje krvi, a nekaterih, ko zdravila začnejo učinkovati, kar ni nazaj.« Vsa zdravila, tako temeljna kot biološka, imajo lahko resne stranske učinke, zato morajo družinski zdravniki, če ne gre drugače, take bolnike sami klicati na kontrolne preglede, kar jih dodatno obremenjuje.

Bolniki s PsA, ki jemljejo imunomodulirajoča zdravila, naj se pri svojem zdravniku nujno oglasijo tudi ob morebitnih okužbah, saj te pri njih pogosto potekajo teže, pa tudi pred napovedanimi operativnimi posegi in ob kakšnih drugih nenadnih težavah, denimo ob oteklih bezgavkah.

Povejte zdravniku za morebitno »samozdravljenje«

(Tudi) bolniki z luskavico in PsA ob rednem zdravljenju radi poskusijo še kakšno komplementarno ali alternativno metodo, razlaga družinska zdravnica: »Največkrat nam sicer povedo, da kakšnega učinka niso opazili, le tanjšo denarnico, smo pa veseli, da se zdaj tudi o takih odločitvah odkrito pogovorijo z nami, konec koncev moramo vedeti, ali se odločajo za nekaj, kar bi utegnilo zmanjšati učinkovitost predpisanega zdravila ali bi součinkovalo z njim. Odločitev za druge metode je seveda bolnikova, vedno pa ga opozorim, naj ob tem ne preneha jemati predpisanih zdravil.« Opozorilo, povedati zdravniku, velja tudi pri odločitvi za kakšno prehransko dopolnilo, saj se tudi to lahko vpleta v metabolizem drugih zdravil in prinese dodatne zaplete.


»Potrebujemo sistem hitrejše konzultacije«

Najzahtevnejše je vodenje bolnikov, pri katerih diagnoza ni povsem jasna, kar (tudi) pri bolnikih z luskavico in težavami s sklepi ni redko, opozarja dr. Rotar Pavličeva: »Tudi sama imam bolnika, pri katerem se klinična specialista ne sporazumeta, ali ima putiko oziroma urično artropatijo ali PsA oziroma psoriatično artropatijo. V našo ambulanto prihaja obupan, saj ne ve, kaj ima, in seveda z bolečinami. Izvide pogosto dobimo z veliko zakasnitvijo, zato bolniku ne moremo hitro pomagati. Predvsem ostaja zmeden in me sprašuje, komu naj bolj verjame.«

Za take bolnike bi nujno potrebovali utečeno posvetovalno pot, najverjetneje prek elektronske pošte, ki bi omogočala hitro konzultacijo, doda: »V zdajšnjih razmerah se namreč lahko posvetujemo tako rekoč le v dopoldanskem času, po telefonu, popoldne je to skoraj nemogoče. Če bolnika pošljemo na kliniko pod nujno, to ni zaželeno, večmesečno čakanje na pregled pa je zanj zelo obremenjujoče. V vsakem primeru ob takih težavah še podaljšujemo že tako dolge čakalne vrste. Morda bi bilo tudi na področju revmatologije smiselno uvesti hitro elektronsko svetovanje, kot ga že poznamo pri obravnavi pljučnih bolnikov.«

Ne pozabimo na zdrav življenjski slog

»Mislim, da smo ob vseh možnostih, ki jih ponuja sodobna medicina, tudi zdravniki pozabili na pomen zdravega življenjskega sloga. Povečana telesna teža in debelost že tako prinašata številna zdravstvena tveganja. Če ima tak bolnik še artropatijo, je še bolj ogrožen tako zaradi obremenjenosti sklepov kot zaradi večje nagnjenosti k obolenjem, ki so povezana s presnovo. Prav vsi moramo ozaveščati svoje bolnike, kako pomembna sta redno in ustrezno gibanje ter zmerna prehrana, predvsem pa, da brez njihovega sodelovanja ne bo občutnih uspehov.« Kot je še opozorila prim. izr. prof. dr. Rotar Pavlič, tudi za bolnike s PsA, ki potrebujejo uravnavanje telesne teže, velja načelo postopnosti, »torej ne gre pričakovati hitrih rezultatov s kakšno skrajno dieto in kratkotrajno pretirano telesno dejavnostjo.«



Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

psoriatični atritis , luskavica

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.