Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Psoriatični artritis: V dermatološki ordinaciji

Nataša Koser-Kolar: "Ali bo pacient z luskavico razvil tudi psoriatični artritis, lahko sklepamo s področij, ki jih je zadela luskavica. Predvsem so značilno luskavično spremenjeni nohti, lasišče ter koža za uhlji, pod prsmi, v podpazduhah, dimljah in zadnjičnem presredku."
Nataša Koser-Kolar: "Ali bo pacient z luskavico razvil tudi psoriatični artritis, lahko sklepamo s področij, ki jih je zadela luskavica. Predvsem so značilno luskavično spremenjeni nohti, lasišče ter koža za uhlji, pod prsmi, v podpazduhah, dimljah in zadnjičnem presredku." (Foto: Diana Anđelić)

Okoli 30 odstotkov bolnikov z luskavico ima tudi težave s sklepi, zato so dermatologi zelo pozorni tudi nanje. »Z anamnestičnimi podatki in pri kliničnem pregledu ocenimo stanje na koži in pri pacientih z luskavico skušamo tudi čim prej ugotoviti, ali imajo pridružen psoriatični artritis (PsA). Ob sumu nanj jih napotimo k revmatologu.

Pri 70 odstotkih pacientov se najprej pojavijo spremembe na koži, nato se pojavijo težave s sklepi. Pri 15 odstotkih pacientov se težave pojavijo sočasno na koži in sklepih, pri 15 odstotkih pa se pojavijo najprej sklepne težave in nato težave s kožo. Takrat sta odločilna družinska anamneza in zelo natančen klinični pregled,« pove Nataša Koser-Kolar, specialistka dermatologinja iz SB Celje.
Kadar se najprej pojavijo sklepne težave in revmatolog postavi diagnozo psoriatični artritis, pogosto napoti bolnika k dermatologu, ki ciljano išče kožne spremembe, ki bi lahko odgovarjale luskavici. Dogaja se tudi obratno, torej dermatolog paciente, ki imajo luskavico, povpraša po težavah s sklepi. Še zlasti se osredotoča na bolečine, otekanje in okorelost perifernih sklepov, bolečine v medeničnih sklepih in hrbtenici, jutranjo okorelost, otekla narastišča kit in podobno.

Če ima bolnik težjo obliko luskavice in je na sistemski terapiji, prihaja na preglede v dermatološko ambulanto vsaj dvakrat letno in ob vsakem pregledu ga dermatolog povpraša tudi po težavah s sklepi in jih orientacijsko pregleda, razlaga sogovornica.

Zdravljenje čim prej

»Če posumimo, da gre za psoriatični artritis je potrebna hitra napotitev k revmatologu in ustrezno zdravljenje, saj lahko nepopravljive sklepne spremembe pri luskavici in pridruženem PsA nastanejo že po dveh letih od zagona PsA. Revmatolog je tisti, ki oceni stopnjo prizadetosti sklepov, odredi potrebne diagnostične postopke in terapijo za PsA. Priporočeno je, da izbrano sistemsko zdravilo za PsA učinkovito deluje tako na PsA kot tudi na luskavico,« pojasnjuje Nataša Koser Kolar.
Odločitev o tem, kateri od zdravnikov, dermatolog ali revmatolog, bo vodil zdravljenje, je običajno odvisna od tega, katere težave prevladujejo, kožne ali sklepne. »V primeru težke oblike luskavice po smernicah že dermatolog uvaja sistemsko terapijo in jo prilagodi tako, da je primerna tudi za PsA, če ima bolnik PsA. To velja tudi v primeru bioloških zdravil. Pacienta vsekakor napoti še k revmatologu, ki izvede ustrezno diagnostiko in uvede potrebno dodatno terapijo. Če pa so v ospredju sklepne težave, revmatolog uvaja terapijo za PsA, ki v večini primerov učinkovito lajša tudi znake in simptome luskavice.«

Kaj pa naredijo v primeru, ko učinek posameznega zdravila začne popuščati? »Takrat zdravilo zamenjamo, ni pa to pravilo. Najprej skušamo pri zdravljenju luskavice prilagoditi odmerek zdravila, ga zvišati ali skrajšati intervale med posameznimi odmerki. Včasih dodamo še katero učinkovito sistemsko zdravilo, fototerapijo in lokalno terapijo. Če vsi ti dodatni ukrepi ne pomagajo, pa je potrebna zamenjava.

Sodelovalnost bolnikov različna

Pri kroničnih boleznih je pogosta težava nizka stopnja sodelovalnosti bolnikov. Tudi pri luskavici ni nič drugače, vendar se po sogovorničinih besedah razlikuje od vrste terapije. »Če je bolnik na lokalni terapiji ali na fototerapiji, mora biti zelo discipliniran in dosleden. Zdravljenje in zlasti nego kože je potrebno izvajati ves čas in vsakodnevno, učinkovitost terapije pa je pogosto pod pacientovimi pričakovanji, zato je tudi sodelovalnost dokaj nezavidljiva. Drugače je pri bioloških in drugih sistemskih zdravilih, kjer so bolniki praviloma zelo disciplinirani in so zelo redki primeri, ko bolnik samovoljno opusti prejemanje biološkega zdravila. O pravilni uporabi in pomenu rednega jemanja zdravil jih zelo natančno poučimo, zato tudi redno hodijo na kontrolne preglede.«











Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

psoriatični atritis

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.