Revmatoidni artritis

  • U.R.
  • ponedeljek, 09. november 2009
dr. Mojco Kos Golja
dr. Mojco Kos Golja (Foto: Diana Anđelić)

Premagati bolečino

Revmatoidni artritis (RA) je ena od najpogostejših revmatičnih bolezni, ki spada med vnetni revmatizem. Pri tej bolezni pride do sprememb v imunskih procesih, ko se v telesu ustvarjajo nekatere beljakovine, tako imenovana avtoprotitelesa, ki napadejo lastni organizem oziroma tkiva. V primeru RA napadejo predvsem notranjo sklepno ovojnico, kar povzroči vnetja posameznih sklepov. To je torej avtoimunska vnetna bolezen, za katero (še) ne poznamo vzroka, čeprav sumijo, da bolezen sprožijo nekateri mikroorganizmi.

Veliko jih meni, da so med povzročitelji tudi virusi; ti spremenijo imunski odziv pri bolnikih, ki so k temu nagnjeni. Govorimo namreč o bolezni, ki je genetsko povezana; ne deduje se neposredno, ampak gre lahko iz roda v rod nagnjenost k tej bolezni. O RA in njegovem zdravljenju smo se pogovarjali z dr. Mojco Kos Golja, ki je zaposlena v Bolnišnici dr. Petra Deržaja. Bolezen ni povezana z leti, torej s staranjem, saj za to boleznijo lahko zbolijo že otroci, čeprav je najpogostejša pri posameznikih med 30. in 50. letom. RA torej ni samo bolezen starih.

"Ljudje skeletno-mišične bolečine pogosto napačno enačijo z revmatičnimi boleznimi, ki jih po domače imenujejo 'revma'. To namreč še ne pomeni, da gre, denimo, za RA ali kako drugo revmatično bolezen," je že takoj na začetku pojasnila dr. Kos.
"Nemogoče je delovati preventivno; to velja tudi za večino drugih revmatičnih bolezni," je odgovorila na vprašanje, kako se lahko zaščitimo pred revmatoidnim artritisom. "Možno je, denimo, ublažiti ali zmanjšati posledice pri drugi skupini bolezni, tako imenovanem degenerativnem revmatizmu, to je pri osteoartrozi, kjer gre za obrabo sklepov. Pri osteoartrozi lahko s preprečevanjem poškodb, vzdrževanjem ustrezne telesne teže in telesno dejavnostjo, z izogibanjem prevelikim naporom in poškodbam, s spremembo delovnega mesta ipd. preprečimo nastanek ali zavremo napredovanje bolezenskih sprememb. Pri nas se pogosto oglasijo bolniki z različnimi revmatičnimi težavami v želji, da bi preprečili morebitni nastanek revmatske bolezni. Takrat jim moramo jasno povedati, da to ni možno."

Začne se počasi

"Pri RA je možen nenaden, akuten ali počasen, postopen začetek," pojasnjuje dr. Kos. "Običajno gre za boleče otekline sklepov, zlasti na rokah (zapestja, mali sklepi rok), izvzeti pa so zadnji členki prstov rok. Poleg tega je sklepno vnetje običajno obojestransko, torej simetrično. Z rok se lahko širi na stopala in pozneje na velike sklepe, izjemoma na hrbtenico. To je bolezen, ki zajame veliko sklepov, kar imenujemo poliartritis. Običajno se pojavlja tudi izrazita jutranja okorelost, ki traja več kot eno uro, včasih pa so prisotni sistemski znaki, kot so slabo počutje, povišana telesna temperatura, neješčost, hujšanje in utrujenost. Ko bolezen zdravimo, se ti znaki lahko umirijo. Poleg sklepne prizadetosti je možna tudi prizadetost obsklepnih delov, kot so kite, kitne ovojnice in sluzne vrečke, tako da se potem vnetje širi še na obsklepne dele. Včasih pride do prizadetosti mišic, ki se pojavlja tudi takrat, ko so sklepi otekli in so bolniki slabo telesno dejavni. Možne so tudi spremembe po koži zaradi vnetja malih žil, podkožni vozliči, redkeje so prizadeti notranji organi."

Prvi znak: otečen sklep

Eden od najzanesljivejših pokazateljev, da gre za RA, je oteklost sklepa. Bolečino v sklepu, ki jo zdravniki imenujejo artralgija, pogosto zamenjujejo z vnetjem sklepa ali artritisom. Pri vnetem sklepu so prisotni znaki in simptomi, kot so bolečina, oteklina in slabša gibljivost, v nadaljnjem poteku bolezni pa tudi deformacije sklepov. Posledica vnetja, predvsem na velikih sklepih, je prizadetost hrustanca, ki počasi izginja. Na kosteh sklepov se lahko pojavljajo razjede in vse to povzroča spremembe, ki vodijo v deformacije. Zaradi obrabe hrustanca pride do sekundarne artroze; kadar je ta zelo hudo izražena, je potrebno operativno zdravljenje, kar pomeni, da prizadeti sklep zamenjajo z umetnim. Najpogostejše so zamenjave kolkov in kolen, možno pa je zamenjati tudi druge sklepe, denimo male sklepe na rokah, ramena, komolce... Toda operativno zdravljenje je zadnja izbira, ki jo izvajajo le, če sklepnih sprememb ni več mogoče zdraviti z zdravili.

Na voljo številna zdravila

"Pri zdravljenju z zdravili poznamo dve možnosti," je povedala dr. Kos. "Prvo je simptomatsko zdravljenje, kar pomeni, da lajšamo znake in simptome bolezni, torej blažimo bolečine in zmanjšujemo otekline ter izboljšujemo gibljivost sklepov. Največ uporabljamo zdravila, ki se imenujejo nesteroidni antirevmatiki (NSAR). Delujejo protibolečinsko in protivnetno, nekatera tudi protivročinsko. Antirevmatikov je danes na voljo veliko, kar je pomembno. Čeprav je njihova učinkovitost primerljiva, so možni tudi neželeni učinki, ki omejujejo njihovo uporabo. Najpogostejši neželeni učinki klasičnih antirevmatikov so na zgornjih prebavilih. Druga vrsta zdravil so imunomodulirajoča zdravila, ki spreminjajo imunski odziv. Ker je pri tej bolezni imunski odziv nepravilen, skušamo s temi zdravili zavreti vnetna dogajanja in s tem tudi posledice, ki lahko nastanejo zaradi sklepnega vnetja. Tudi teh zdravil je veliko. Med tem zdravljenjem je potreben skrben klinični in laboratorijski nadzor, v točno določenih časovnih intervalih."
V zadnjih letih se pojavlja še ena skupina zdravil, med katerimi so nekatera še v kliničnem preizkušanju to so biološka zdravila, ki pa so zelo draga. Pridobivajo jih z zahtevnimi tehnološkimi postopki, ki sodijo v sklop tako imenovanega genetskega inženiringa. Ta zdravila so zelo učinkovita, saj pri približno 60 odstotkih bolnikov zavrejo napredovanje bolezni in njene posledice. Ta zdravila zavirajo delovanje nekaterih beljakovin (citokinov), ki so vpletena v imunsko vnetje.

Za konec nas je še zanimalo, ali ljudje z revmatskimi težavami in boleznimi res občutijo spremembe vremena? "Običajno res. To je najbrž povezano z zračnim tlakom, vlažnostjo in temperaturo. S tem se ukvarjajo meteorologi, saj obstaja posebna veja meteorologije, ki preučuje vpliv vremena in podnebja na različne, tudi revmatske bolezni."

Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Lea Lukšič

Dr. Lea Lukšič prehranska terapevtka, nutricionistka, raziskovalka

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki