Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zdravljenje psoriatičnega artritisa

Prof. dr. Sonja Praprotni: »Naše bolnike zdravimo po strokovnih smernicah, ki so uveljavljene v razvitem svetu. Ob tem imamo najkrajši čas v Evropi od začetka simptomov do pregleda pri revmatologu.«
Prof. dr. Sonja Praprotni: »Naše bolnike zdravimo po strokovnih smernicah, ki so uveljavljene v razvitem svetu. Ob tem imamo najkrajši čas v Evropi od začetka simptomov do pregleda pri revmatologu.« (Foto: Diana Anđelić)

Vsak bolnik dobi zdravilo, ki ga potrebuje

»Psoriatični artritis je bil do pred nedavnim v zelo mačehovskem položaju. Posebnih študij zanj ni bilo, po večini smo ga zdravili podobno kot revmatoidni artritis. Vendar je psoriatični artritis drugačna bolezen, tudi genetsko, nekatera zdravila res enako učinkujejo pri obeh, vsa pa ne,« opozarja revmatologinja prof. dr. Sonja Praprotnik.
»Psoriatični artritis je bil do pred nedavnim v zelo mačehovskem položaju. Posebnih študij zanj ni bilo, po večini smo ga zdravili podobno kot revmatoidni artritis. Vendar je psoriatični artritis drugačna bolezen, tudi genetsko, nekatera zdravila res enako učinkujejo pri obeh, vsa pa ne,« opozarja revmatologinja prof. dr. Sonja Praprotnik.

Z novimi zdravili so prišle tudi nove, usmerjene študije, s čimer so se možnosti zdravljenja psoriatičnega artritisa (PsA) povečale. »Če je bilo še do pred kratkim zelo težko zdraviti obliki PsA, ko so zlasti prizadeti hrbtenica ali prsti na okončinah, so nova biološka zdravila občutno učinkovitejša. Zato je danes cilj zdravljenja, torej umiritev bolezni do remisije, laže dosegljiv za pomembno več bolnikov. Predvsem je pomembno,« še poudarja strokovnjakinja, »da različne oblike psoriatičnega artritisa lahko različno zdravimo.«

Simptomatska in imunomodulirajoča zdravila

Za zdravljenje PsA so enako kot za druge revmatske bolezni na voljo zdravila, ki lajšajo znake bolezni, to so tako imenovana simptomatska zdravila, mednje sodijo nesteroidni antirevmatiki, ter zdravila, ki vplivajo na imunski sistem, v to skupino sodijo tako imenovana temeljna imunomodulirajoča in novejša biološka zdravila.

Nesteroidni antirevmatiki so namenjeni lajšanju bolečin in znakov sklepnega vnetja, torej delujejo protibolečinsko in protivnetno. Na voljo jih je več vrst, pomembno pa je, da bolnik jemlje le eno vrsto takih zdravil hkrati. Praviloma so to zdravila prve izbire pri zdravljenju PsA, še zlasti v času, ko bolnik čaka na pregled pri revmatologu.

Temeljno zdravljenje revmatskih bolezni, tudi PsA, pa predstavljajo imunomodulirajoča zdravila. Ta poleg blaženja bolečine in znakov bolezni preprečujejo tudi njeno napredovanje in spreminjajo njen potek. Na voljo je več vrst tovrstnih učinkovin, pri zdravljenju PsA so zlasti pomembne metotreksat, leflunomid in sulfasalazin. Druge namreč slabo vplivajo na luskavico.

Za lokalno zdravljenje vnetnih sklepov so tudi pri PsA pomembni glukokortikoidi. To so zelo močna protivnetna zdravila, ki pomagajo, ko druga zdravila niso dovolj učinkovita.

Biološka zdravila prinašajo nove možnosti za bolnike

Biološka zdravila v Sloveniji predpisujejo specialisti revmatologi pri aktivni bolezni oziroma ko druga zdravila niso učinkovita. Na voljo so v obliki raztopin, ki si jih s pomočjo peresnikov, podobne imajo sladkorni bolniki za zdravljenje z inzulinom, bolniki lahko sami vbrizgavajo pod kožo, nekatera pa prejemajo prek intravenske infuzije v ambulantah.
Biološka zdravila imenujemo tudi selektivna imunomodulirajoča zdravila, saj zavirajo tvorbo določenih posrednikov vnetja.

Imunski sistem pri bolnikih z avtoimunskimi boleznimi, med katere sodi luskavica (s PsA), namreč tvori preveč nekaterih beljakovin, to pa pomeni, da napade lastna tkiva in celice, med drugimi tudi celice sklepne ovojnice. Biološka zdravila zavirajo beljakovine, ki skrbijo za tako pretiran odgovor, imenujemo jih citokini. Poleg drugih med citokine sodijo tumorje nekrotizirajoči faktor alfa (TNF-alfa), interlevkin 6 (IL-6) in interlevkin 1 (IL-1). Biološka zdravila z zaviranjem teh citokinov prekinejo vnetni krog, zato jih imenujemo zaviralci (denimo zaviralci TNF-alfa).

Zdravila glede na obliko bolezni

»Različne oblike psoriatičnega artritisa različno zdravimo. Če ima bolnik prizadetih le nekaj sklepov, mu običajno predpišemo nesteroidne antirevmatike in sklepe lokalno zdravimo z injekcijami kortikosteroidov. Največkrat to zaleže, če ne, terapijo spremenimo in uvedemo katero od temeljnih zdravil.

Obliko PsA, ki je podobna revmatičnemu artritisu, takoj začnemo zdraviti z metotreksatom ali leflunamidom. Prvi nekoliko deluje tudi na kožno luskavico,« razlaga prof. dr. Praprotnikova. »Teže povsem do cilja zdravimo tako imenovani daktilitis, torej klobasaste prste, ki so lahko posledica vnetja ali dveh sklepov ali tetive, ki poteka po celotnem prstu. Enako velja za obliko, kjer je prizadeta hrbtenica. Vendar je hitro zdravljenje tudi teh oblik zelo pomembno, saj sicer bolezen napreduje v invalidnost oziroma pri spondilitisu v zakostenitev in posledično negibljivost hrbtenice.«

Če temeljna zdravila ne zaležejo, so na vrsti biološka zdravila. V Sloveniji je na voljo šest zaviralcev TNF-alfa, poleg petih originalnih bioloških zdravil še eno podobno biološko zdravilo. Tretjini bolnikov pa ne pomagajo niti ta zdravila. »K sreči danes lahko pomagamo tudi njim. Uporabljamo že učinkovino ustekinumab, ki je že indicirana tudi za zdravljenje PsA, prihaja pa tudi novo zdravilo, sekukinumab, ki je že registrirano za zdravljenje luskavice, dobre učinke pa ugotavljajo tudi pri zdravljenju PsA.«

Vsak dobi, kar potrebuje

Kako težko je pri nas dobiti biološko zdravilo, če zdravnik oceni, da smo primerni za to vrsto zdravljenja? »Smo med državami, v katerih vsak bolnik dobi zdravilo, ki ga potrebuje. Prav PsA je oblika artritisa z največ obrazi. Naš cilj je vedno zdravljenje do cilja, to je mirna oziroma zelo umirjena bolezen. Pred prihodom bioloških zdravil smo pri PsA to lahko dosegli le pri obliki, ki je podobna RA, včasih pri oligoartritisih, pri približno 10 odstotkih bolnikov gre bolezen sama v remisijo. Še danes imam nekaj bolnikov, s katerimi se vidimo enkrat letno in takratna injekcija kortikosteroida zadostuje. Vendar je takih bolnikov zelo malo, večina v času bolezni potrebuje več različnih zdravil,« odgovarja revmatologinja.

»Veste, tega pa raje ne bi«

Ne le izbor zdravil, tudi potek zdravljenja PsA je odvisen od oblike bolezni. Bolnik, ki mu uvedejo katero od temeljnih zdravil, ima prvi kontrolni pregled pri revmatologu tri mesece od začetka zdravljenja, nujne redne laboratorijske preglede opravlja pri svojem družinskem zdravniku. Ko se bolezen umiri, k revmatologu prihaja enkrat letno. Bolniki, ki se zdravijo z biološkimi zdravili, na kontrolne preglede k revmatologu prihajajo prvo leto na tri mesece, potem pa na pol leta, vmes hodijo v sestrsko ambulanto. Seveda pa je ključno sodelovanje z družinskimi zdravniki, ki je v Sloveniji po sogovorničinih besedah odlično.

Pri bolnikih, kjer je poglavitna težava luskavica, ne pridruženi artrtitis, zdravljenje uvede dermatolog, po pregledu pri revmatologu pa specialisti sodelujejo. »Vsekakor nimamo enakega recepta za vse bolnike, saj imajo ti različne poteke bolezni in različne potrebe,« še poudari prof. dr. Praprotnikova.

Kaj pa bolniki, kako sprejemajo čedalje več možnosti zdravljenja? »Zlasti je pomembno, da upoštevajo navodila zdravnika in drugega zdravstvenega osebja. Vsem jasno povemo, da nezdravljeni PsA lahko vodi v invalidnost. Pa tudi, da revme ni mogoče povsem pozdraviti in vedno, tudi ko je umirjena, po malem tli. Bolniku vedno pojasnimo, kakšna zdravila mu predpisujemo, opozorimo tudi na stranske učinke. Potek bolezni je potem v veliki meri odvisen od odgovornosti bolnika samega. V zadnjem času čedalje pogosteje srečamo bolnike, ki določena zdravila odklonijo, češ da strupa ne bodo jemali. Med pogovorom jim skušamo pojasniti, kako bo bolezen brez zdravljenja napredovala, in žal se najdejo tudi taki, ki se vrnejo šele potem, ko se to tudi zgodi. Spremembe na kosteh pa so nepovratne.«

Vse življenje?

Od uvedbe načela »zdravljenje do cilja« pred nekaj leti pri revmatičnih boleznih velja pravilo hitrega agresivnega zdravljenja do remisije, torej umiritve bolezni. Je treba zdravila tudi v času remisije jemati enako kot med zagonom? »V zadnjih letih je postalo moderno, zdravljenje ob doseženi remisiji ukiniti. Vendar so v nekaj študijah prav o RA ugotovili, da je bolje zmanjšati odmerek zdravila ali povečati premor med dvema odmerkoma, ne pa zdravljenja povsem ustaviti. Za začasno prenehanje zdravljenja se nekoliko laže odločimo pri bolnikih, ki smo jim s hitrim zdravljenjem bolezen hitro umirili in nimajo negativnih napovednih dejavnikov. Res pa je takih s PsA manj, saj pri njih ne zdravimo le revmatične bolezni, ampak tudi druga stanja, zlasti luskavico, in zato je redno zdravljenje pomembno tudi zaradi teh,« pojasni sogovornica.

In stranski učinki? »Vsako zdravilo ima svoje stranske učinke. Stranski učinki pri teh zdravilih ne izzvenijo. Če postanejo za bolnika premoteči, zdravilo zamenjamo. Metotreksat, na primer, lahko povzroča slabost, slabo deluje na jetra in včasih ob rednem jemanju bolniku pade število krvničk. Ker gre za imunosupresivno zdravilo, so bolniki bolj nagnjeni k okužbam. Enako velja za biološka zdravila, gre namreč za učinkovine, ki zmanjšujejo odpornost. Ti bolniki imajo zato pogostejše oportunistične okužbe in zdravniki moramo biti na to pozorni.«

Kaj pa številna opozorila, da biološka zdravila povzročajo raka? »Dolgo je bila prisotna ta zaskrbljenost, vendar se povečano število malignih bolezni pri bolnikih na biološkem zdravljenju ni potrdilo.« Sicer absolutnih kontraindikacij za zdravljenje z biološkimi zdravili ni, morda le pri bolnikih s hudim srčnim popuščanjem, ki jim pomagajo z drugimi zdravili za zdravljenje PsA.


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

psoriatični atritis

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.