Psoriatični artritis

Nekatere oblike psoriatičnega artritisa so precej podobne najpogostejši revmatski bolezni, to je revmatoidni artritis, druge potekajo precej drugače.
Nekatere oblike psoriatičnega artritisa so precej podobne najpogostejši revmatski bolezni, to je revmatoidni artritis, druge potekajo precej drugače. (Foto: Shutterstock)

Psoriatični artritis je kronična vnetna sklepna bolezen, ki je povezana s (prav tako kronično) luskavico oziroma psoriazo.

Od preostalih revmatičnih bolezni se pogosto razlikuje po tem, da je serološko negativna, kar pomeni, da v krvi bolnikov ni revmatoidnih faktorjev. Včasih je veljal za manj nevarno revmatsko bolezen in tudi pri zdravljenju nekako »capljal« za drugimi. Danes je bolnikom mogoče zelo učinkovito pomagati.

Nekatere oblike psoriatičnega artritisa (PsA) so precej podobne najpogostejši revmatski bolezni, to je revmatoidni artritis (RA), druge potekajo precej drugače. »Pri obliki PsA, ki poteka asimetrično, se neredko pojavi tudi tako imenovani daktilitis, to je vnetje enega ali nekaj prstov, ki so zato močno otekli in boleči. Pri PsA tudi ni nenavadno, da je prizadeta hrbtenica. Zato je treba bolnike s PsA spraševati tako o težavah s sklepi kot o težavah s hrbtenico. Za PsA so značilna vnetja na mestih, kjer tetive naraščajo na kost, pogosto so prizadeti končni sklepi prstov rok, česar pri bolnikih z revmatoidnim artritisom ne vidimo. PsA« ob tem pojasni revmatolog prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Najbolj destruktivna oblika PsA se imenuje mutilantna oziroma pohabljajoča: »Pri tej prsti na rokah in stopalih zaradi obsežnih kostnih razjed tako rekoč izginjajo. K sreči je ta oblika zelo redka, ima jo približno pet odstotkov bolnikov s PsA.«


Imam psoriatični artritis?

PsA je glede težav primerljiv z drugimi revmatskimi boleznimi: bolečine v prizadetih sklepih so izrazitejše ponoči, včasih se bolniki prav zato pogosto zbujajo in sklepe razgibavajo, saj to bolečine omili. Zjutraj se zbujajo okoreli in taki ostanejo dolgo, dlje kot eno uro. Prek dneva te težave postopno izzvenijo. »Dolgotrajna jutranja okorelost je bolj značilna za obliko PsA, ki je podobna RA, torej pri simetrično prizadetih mali sklepih rok in stopal, in za obliko, pri kateri so spremenjeni hrbtenica in križno-medenični sklepi. Značilen znak PsA je tudi jutranja elastična oteklina na sklepih, ki se prek dneva zmanjša,« opiše težave, ki opozarjajo na bolezen, naš sogovornik.

Diagnoza temelji na natančnem kliničnem pregledu in pogovoru z bolnikom: »Pregled in anamneza sta ključna. Če se sprva pojavi artritis, je diagnoza lahko zelo težka. Zlasti natančno moramo pregledati lasišče, zunanji sluhovod, kožo zadnjice, popek in dimlje, saj so luskavične spremembe na teh področjih lahko zelo skrite. Seveda pri vsakem bolniku opravimo tudi laboratorijsko diagnostiko, pri čemer prav pri PsA ni nenavadno, da so vsi laboratorijski izvidi povsem normalni. Tudi slikovna diagnostika včasih ne pokaže ničesar.« Pa je pot do diagnoze na splošno dolga?

»Včasih. Razlogov je verjetno več. Za PsA je značilno, da je prizadetih le nekaj sklepov, zato si bolniki to pogosto razlagajo s poškodbami. Res pa tudi sicer velja, da bolniku, ki ima oteklih manj kot pet sklepov in je serološko negativen, najprej predpišemo preprosta protivnetna zdravila, ne takoj temeljnih. Nekoliko dlje hodijo do nas tudi bolniki s težavami v hrbtenici, saj so bolečine v križu med populacijo izjemno pogoste in družinski zdravniki prav vseh z njimi utemeljeno ne pošiljajo takoj k nam,« pojasni prof. dr. Tomšič.

Zakaj sem zbolel?

Vzroki za nastanek PsA niso znani. Znan dejavnik tveganja je dednost, približno polovica bolnikov z vnetjem hrbtenice in križno-medeničnih sklepov je nosilcev posebnega genskega označevalca, imenovanega antigen HLA-B27. V praksi se je izkazalo, da ga pogosto sproži tudi kakšna okužba in poškodba, celo na drugi okončini: »Včasih bolnik pride z oteklimi sklepi na eni strani in pove, da se je pred kratkim udaril na prst na drugi roki. To sistemska bolezen, zato to ni nenevadno.« Pojav artritisa tudi ni odvisen od obsežnosti in aktivnosti luskavičnih kožnih sprememb, več tveganja zanj pa imajo bolniki z luskavičnimi mohti.

Kot vse druge revmatske bolezni je PsA dobro čim prej odkriti in zdraviti. »Psoriatični artritis ni ozdravljiva bolezen, lahko pa jo z zdravili, ki jih danes uporabljamo, zadovoljivo umirimo in zavremo njeno napredovanje. Praviloma ne povzroča hujših sklepnih sprememb in invalidnosti.« Je pri vseh oblikah PsA mogoče zdravljenje do cilja? »Pri nekaterih oblikah, predvsem tisti, ki je najbolj podobna RA, bolezen z novimi zdravili lahko povsem ustavimo. To pomeni, da bolnik nima ne oteklih ne bolečih sklepov, pa tudi na rentgenskih posnetkih ni videti ničesar posebnega. Z biološkimi zdravili zdravimo tudi najagresivnejšo, mutilantno obliko PsA. Pri teh bolnikih bolezni sicer ne moremo povsem zavreti, vendar večini kljub temu lahko učinkoviteje pomagamo kot v preteklosti, ko nismo imeli ničesar. Spomnim se še bolnikov, katerih prsti so tako rekoč v celoti izginili,« še pove priznani strokovnjak.

Bom zdaj živel slabše?

Bolnik s PsA načeloma nima nobenih omejitev v življenju, vendar je to odvisno od prizadetosti sklepov in hrbtenice. »Bolnik z vnetjem, ki smo ga hitro odkrili in začeli zdraviti, lahko dela vse in v resnici je med našimi bolniki mnogo špotnikov. Bolnikom v napredovalih fazah z že zakosteneno hrbtenico pa seveda odsvetujemo na primer športe, v katerih izvajamo sunkovite gibe.«

Kakovost življenja, potem ko nam diagnosticirajo PsA, je v veliki meri odvisna od nas samih, poudarja naš sogovornik: »Včasih je PsA veljal za manj nevarno bolezen, še pred 15 leti smo ga zdravili z zdravili, ki smo jih uporabljali pri drugih artritisih. Zdaj imamo ciljana zdravila in večini bolnikov lahko zelo dobro pomagamo do te mere, da nimajo nobenih težav in povsem normalno živijo dalje. Prav vsega ne znamo pozdraviti, včasih kakšen sklep ostane boleč, včasih ostane tudi kakšen plak luskavice. Vendar pozitivno naravnan bolnik razume, da smo naredili, kolikor je mogoče, in se osredotoči na vse drugo, kar mu je na voljo. Zato praviloma velja, da je kakovost življenja – kot tudi sicer v življenju – precej odvisna od značaja.«

Vsaka bolečina ni revma

Si (ne)revmatične težave pogosto razlagamo nekoliko po svoje? »Včasih. Nekateri si določene spremembe, ki so naravna posledica staranja, razlagajo kot nekakšno grozno bolezen in zahtevajo od zdravnikov, da jih pozdravimo. Takrat jih skušam razložiti, da je to podobno, kot če bi zahtevali od zobozdravnika, naj jim njihove zobe povrne v stanje, v kakršnem so bili, ko so bili stari 20 let. Posledic staranja zdravniki ne moremo pozdraviti. In res velja tudi neka splošna predstava, da če te malo bolijo sklepi, te mora takoj pregledati revmatolog. Praviloma ni tako, velikokrat pregled pri revmatologu ni potreben,« na koncu še opozori prof. dr. Matija Tomšič.

Znaki psoriatičnega artritisa:
  • boleči in otečeni sklepi, bolečine so izrazitejše ponoči;
  • dolgotrajna jutranja okorelost, stanje se prek dneva umiri;
  • splošna utrujenost (tudi zaradi pogostega nočnega zbujanja zaradi bolečin);
  • pri hkratnem vnetju sklepov in kitnih ovojnic videz klobasastih prstov;
  • ob vnetih kitnih narastiščih lahko bolijo tudi nekatere obsklepne točke, na primer peta, ob kolkih, pod kolensko pogačico;
  • slabša gibljivost hrbtenice in/ali križno-medeničnih sklepov, ki tudi bolijo.

Psoriatični artritis (PsA) lahko vodi v invalidnost in se pojavlja v različnih oblikah:
  • najpogostejša oblika je nesimetrično vnetje posameznih večjih sklepov oziroma asimetrični oligoartritis;
  • PsA je lahko zelo podoben revmatoidnemu artritisu, kadar gre za simetrično vnetje malih sklepov rok in stopal oziroma simetrični poliartritis;
  • kot vnetje končnih sklepov prstov rok, ta oblika je pogostejša pri bolnikih s psoriazo na nohtih;
  • kot vnetje hrbtenice (spondilitis); tako imenovana mutilantna oziroma pohabljajoča oblika PsA.

PsA v številkah:
  • Luskavico ali psoriazo imata približno 1-3 odstotke ljudi. Približno 30 odstotkov teh bolnikov zboli tudi za psoriatičnim artritisom.
  • Pri 70 odstotkih bolnikov se najprej pojavi luskavica, potem artritis, pri 15 odstotkih se obe stanji pojavita sočasno.
  • Pri približno 15 odstotkih bolnikov s PsA se najprej pojavi artritis, šele potem luskavica. Pri teh je diagnoza nekoliko težja.
  • V Sloveniji PsA letno diagnosticirajo približno 30 ljudem. Povprečen bolnik je star približno 50 let, oba spola sta enako prizadeta.


Galerija

Nekatere oblike psoriatičnega artritisa so precej podobne najpogostejši revmatski bolezni, to je revmatoidni artritis, druge potekajo precej drugače. Shutterstock

revmatolog prof. dr. Matija Tomšič Diana Anđelić