Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Nova paradigma v revmatologiji

prof. dr. Matija Tomšič: "Cilji zdravljenja naj bodo jasno določeni."
prof. dr. Matija Tomšič: "Cilji zdravljenja naj bodo jasno določeni." (Foto: Grega Žunič)

Pri zdravljenju vsake bolezni, zlasti pa kronične, je zelo pomembno, da so cilji zdravljenja jasno določeni. »Z določanjem cilja zdravljenja pomembno izboljšamo preživetje in/ali kakovost življenja številnih bolnikov,« je zelo jasen prof. dr. Matija Tomšič, predstojnik KO za revmatologijo UKC Ljubljana. Pomembno pa je, da je vsak cilj uresničljiv, merljiv, dobro razumljiv in seveda postavljen na podlagi izsledkov, podprtih z dokazi. Če je cilj jasnoopredeljen, bolnika s tem tudi bolj pritegne k aktivnem sodelovanju pri zdravljenju. Le motiviran in dobro poučen bolnik bo tudi sodeloval, zato je motiviranost in informiranost v resnici prava in po besedah sogovornika »zmagovita kombinacija, ki dolgoročno zmanjšuje posledice kroničnih bolezni.«
No, v revmatologiji sicer veljajo zelo podobni principi, a sogovornik uvodni optimizem malce zasenči z realnim dopolnilnim stavkom, da vse ni tako zelo enostavno. »Šele v zadnjem desetletju so se začeli kopičiti dokazi, da je smiselno redno meriti aktivnost revmatoidnega artritisa. Izkazalo se je tudi, da je učinek zdravljenja pomembno boljši, če aktivnost bolezni redno merimo in ji ustrezno prilagajamo tudi zdravljenje.

Žal pa meritev aktivnosti revmatoidnega artritisa ni tako premočrtna in enostavna kot denimo meritev krvnega tlaka ali krvnega sladkorja, je pa mogoča in ponovljiva. Merimo jo tako, da pregledamo 28 sklepov, upoštevamo bolnikovo oceno aktivnosti bolezni od 0 do 10 in vrednost sedimentacije eritrocitov ali reaktivnega proteina C.

V Sloveniji se za izračun aktivnosti bolezni najpogosteje uporablja DAS 28 s sedimentacijo eritrocitov. Bolezen je povsem umirjena oziroma rečemo, da je v remisiji, če je DAS 28 manj kot 2,6. DAS 28 med 2,6 in 3,2 izraža nizko aktivno bolezen. Srednje aktivna  bolezen ima vrednosti med 3,3 do 5,1 in visoko aktivna, če je DAS 28 višji od 5,1.«

Ko smo spoznali, kako meriti in številčno izraziti aktivnost revmatoidnega artritisa, dalje razlaga sogovornik, se lahko posvetimo cilju zdravljenja – to je doseganju remisije, kar pomeni, da želimo doseči DAS 28 manj kot 2,6. »Če to ni dosegljivo, kar se dogaja predvsem pri bolnikih z dolgotrajno boleznijo, si za cilj postavimo DAS 28 manj kot 3,3,« pove dr. Tomšič.


Na začetku veliko večja intenzivnost

Na področju zdravljenja revmatoidnega artritisa se je v zadnjih letih še ena stvar zelo spremenila. Kot pravi dr. Tomšič, je namreč začetek zdravljenja veliko intenzivnejši,  kot je bil doslej, zato so v začetem obdobju nujne pogostejše kontrole pri revmatologu. Ko je cilj zdravljenja dosežen, se pogostost kontrol zmanjša. »Sodobno zdravljenje temelji na stalnem spremljanju aktivnosti bolezni (v Sloveniji običajno z DAS28) in seveda ustrezno prilagajanje zdravljenja. A s stanjem na tem področju v Sloveniji še ne moremo biti zadovoljni oziroma imamo še kar nekaj možnosti za izboljšave.«

Ob tem sogovornik izpostavi predvsem tri najpogostejše težave, na katere naletijo:

1. Bolnikov, ki imajo povsem umirjeno ali nizko aktivno bolezen, ne kontrolirajo na 6 mesecev. Zgodi se tudi, da bolnikov s srednje ali visoko aktivno boleznijo ne kontrolirajo vsak mesec. Žal je razlog zelo objektivne narave in kratkoročno tudi najteže rešljiv – v Sloveniji namreč močno primanjkuje revmatologov.

2. Ob rednem pregledu vsi revmatologi še vedno ne ocenijo aktivnosti bolezni pri vseh bolnikih. Zato dr. Tomšič vsem bolnikom z revmatoidnim artritisom predlaga, da po koncu pregleda svojega revmatologa povprašajo, kakšna je aktivnost njihove bolezni. »Vprašanje je tako na mestu, kot je na mestu vprašanje bolnika s povišanim krvnim tlakom, ki ga zanimajo vrednosti meritve, ki sta jo na pregledu opravila sestra ali zdravnik.«

3. Nekatere bolnike z novonastalim revmatoidnim artritisom, ki se jim je ob intenzivnem zdravljenju bolezen vidno izboljšala, ni pa še povsem umirjena (v remisiji), je težko prepričati o spremembi odmerjanja predpisanih zdravil ali o njihovi zamenjavi.

V zadnjem desetletju sta se zdravljenje in prognoza bolnikov z revmatoidnim artritisom pomembno spremenila. Dr. Tomšič je prepričan, da bodo v prihodnosti s skupnimi močmi (revmatologi in bolniki) vse pogosteje dosegli zastavljen cilj zdravljenja, saj bomo le tako pomembno izboljšali prognozo.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

revma , kronični revmatoidni artritis

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.