Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Fizioterapija: Do uspeha v dobrih rokah

Fizioterapija je uspešna pomoč pri poškodbah, obolenjih mišično-skeletnega sistema, boleznih živčevja in revmatoloških obolenjih.
Fizioterapija je uspešna pomoč pri poškodbah, obolenjih mišično-skeletnega sistema, boleznih živčevja in revmatoloških obolenjih. (Foto: Shutterstok)

Fizioterapija je zdravstvena veda, ki temelji na uporabi klinično preizkušenih fizikalnih postopkov in gibalnih tehnik za blaženje bolečin, hitrejše celjenje ter izboljšanje obsega in funkcije giba pri bolniku. Pravilna in strokovno uporaba teh tehnik pomembno izboljša kakovost pacientovega življenj, pravi specialistka fizikalne medicine, Maja Kozlevčar Živec, dr. med.

Katere težave odpravlja?

Fizioterapija je uspešna pomoč pri poškodbah, obolenjih mišično-skeletnega sistema, boleznih živčevja in revmatoloških obolenjih.

Uspeh zdravljenja

Za uspešnost fizioterapevtskih postopkov je pomembno, da jih začnemo vsakodnevno izvajati čimprej po poškodbi ali nastopu obolenja. Najprej je treba postaviti pravo diagnozo. Kot poudarja Maja Kozlevčar Živec, uspeh ni odvisen le od terapije, ki jo določi zdravnik, temveč tudi od fizioterapevtovega znanja in spretnosti, njegovega prilagajanja terapije pacientu in tudi od pacienta, ki mora terapevta upoštevati in mu slediti. Žal se zaradi dolgih čakalnih dob pogosto primeri, da do postavitve diagnoze mine veliko časa, še več pa do tedaj, ko pride na vrsto fizioterapija. Tudi število predpisanih terapevtskih postopkov je nemalokrat premajhno. Zgodi se, da je delo zaradi fizioterapevtove preobremenjenosti slabo opravljeno, tudi sodelovanje pacienta je nemalokrat slabo – včasih pacienti ravnajo prav nasprotno od navodil, ki so jih prejeli od terapevta.


Osnova - dobra diagnoza

Treba je vedeti, da fizioterapevt izvaja zgolj storitve, ki jih predpiše zdravnik, poudarja sogovornica. Dobra diagnoza je osnova za to, da je terapija uspešna, to pa lahko postavi le zdravnik. Fizioterapevt ne sme in ne more biti diagnostik, zato je naprej potreben pregled pri zdravniku, ki bo odredil pravo terapijo.

Individualni pristop

Pomembno je, da ima fizioterapevt ustrezno izobrazbo, da se veliko uči in sledi novim tehnikam. Do metod, ki jih uporablja, mora biti kritičen – ne sme namreč podlegati modnim hitom, razlaga sogovornica. "Poudariti velja, da naprave niso dovolj. Velika večina dela zahteva individualni pristop, osebno zavzetost in kakovostno izvajanje storitve. Resda se srečujemo s številnimi oglasi fizioterapevtov, vendar je najboljši glas tisti, ki se širi od ust do ust."


Kako pogosto na terapijo

Število terapij pri akutnih obolenjih in poškodbah je lahko tudi majhno – do deset obravnav. Pri kroničnih boleznih in težkih stanjih je lahko potreba po fizioterapiji doživljenjska, izvajati pa jo je treba večkrat na teden.

Cene

Cene storitev so različne in so odvisne od tega, katere metode in tehnike fizioterapevt uporablja. Načeloma bi morale biti storitve, ki jih opravlja naprava, cenejše od ročnih, kot so razgibavanje, izvajanje različnih fizioterapevtskih tehnik (PNF, pasivne, dejavno asistirane vaje …). Žal se dogaja prav nasprotno, opozarja Maja Kozlevčar Živec. Dejstvo je, da je ura terapevtovega ročnega dela poceni, visoke cene pa dosegajo terapije z modnimi napravami vprašljive vrednosti.


Primerna tudi za otroke

Veliko fizioterapevtskih postopkov je v rabi tudi pri otrocih – predvsem razgibavanje in vaje, ki vplivajo na razvoj gibal in njihovo funkcijo, vendar je nabor tehnik omejen, saj otroci pri nekaterih še ne morejo sodelovati ali so zanje kontraindicirane.

Kdaj na napotnico

Bolnik je upravičen do fizioterapije v okviru zdravstvenega zavarovanja, takrat ko ga osebni zdravnik po pregledu napoti na fizikalno terapijo z delovnim nalogom, ki je osnova za izvajanje terapije. Delovni nalog izda tudi specialist fizikalne medicine, le redko pa zdravnik ortoped. Fizioterapijo, katere stroške krije Zavod za zdravstveno zavarovanje, opravljajo samo izvajalci fizikalne terapije s koncesijo.


Razlika med fiziatrijo in fizioterapijo

Fiziater je zdravnik specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki pacienta pregleda, mu postavi diagnozo in določi fizikalno terapijo ali rehabilitacijske postopke. Fizioterapevt je izključno izvajalec predpisane terapije, nikakor pa ne more biti ne diagnostik ne predpisovalec postopkov. Bolečina je namreč lahko posledica različnih stanj ali obolenj, zato je pred začetkom vsake fizioterapija potrebna natančna diagnoza, ki jo lahko postavi samo zdravnik.

V Sloveniji deluje okvirno 10 spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine s koncesijo ter 100 fizioterapevtov s koncesijo.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

poškodba , rehabilitacija , fizioterapija , rehabilitacija po poškodbah , fiziatrija

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

21. 02. 2011 15:39:56
Specialistka fizikalne medicine, Maja Kozlevčar Živec, dr. med. ni fizioterapevtka in zato ni najbolj primerno, da opisuje fizioterapijo. Podobno bi bilo, če bi fizioterapevt opisoval zdravniški poklic. Čeprav cenim njo in njeno delo, se ne strinjam z njenim pogledom(tipično slovenskim), da je fizioterapevt samo izvajalec storitev, ki jih predpiše zdravnik in da samo zdravnik lahko postavi natančno diagnozo. Bolje bi bilo poudariti, da samo zdravnik "sme" postaviti diagnozo. Lahko pa nekatere diagnoze postavi tudi dober fizioterapevt, vendar jih v naši državi "ne sme". Ni v vseh državah tako. Fizioterapevt je enakovreden del tima, ki obravnava pacienta s težavami v gibalnem sistemu in še nekaterimi drugimi težavami. Vsak fizioterapevt je dolžan, da vsakega pacienta pregleda(ne glede na to, da ga je pregledal že zdravnik , če ga je sploh) in postavi svojo fizioterapevtsko, delovno diagnozo. Le na tak način bo znal ovrednotiti uspešnost svojih terapevtskih tehnik, napredek pacienta in eventualne kontraindikacije, ki bi se pojavile tekom obravnave. Le na tak način bo zaščitil pacienta in tudi sebe. Naj navedem primer: Zdravnik na delovni nalog napiše diagnozo CVI("možganska kap" po domače) in odredi nevrofizioterapijo. Mnogi laiki, ki so se srečali z ljudmi po kapi, vedo, da ima lahko tak človek samo težave pri govoru, mogoče razumevanjem, ali kako drugo manjšo motnjo, do tega, da je popolnoma nepokreten, neorientiran v času in prostoru, da ima moten občutek za dotik in da ne naštevam, kaj vse lahko ima človek po kapi. ALi je potemtakem CVI še natančna diagnoza. Pa poglejmo odrejeno storitev "nevrofizioterapijo ali PNF, katero je omenila gospa zdravnica. Tu notri pa je zopet vse od A do Ž fizioterapevtskih tehnik, znanja, diagnosticiranja, postavljanja kratkih in dolgoročnih ciljev, itd. Ali pa drug primer: Ena od pogostejših "diagnoz" je tudi Lumbalgia. Za tiste, ki niso vešči latinskih izrazov, to pomeni, bolečina v ledvenem delu. ALi je to natančna diagnoza?????? To, da ga boli v ledvenem delu, je ugotovil že pacient sam. Nemalokrat pacienti povejo, da jih zdravnik ni natančno pregledal, mogoče so morali narediti predklon, zaklon, se dvigniti na prste, mogoče še Lesegue, da se jim včasih niti sleči ni bilo potrebno ipd. Ali nam ta diagnoza pove, katera struktura je prizadeta in na kakšen način. Medvretenčna ploščica?, mali sklep ob hrbtenici?, kateri, in na kateri višini? ovojnica sklepa?, ligament?, mišica?, notranji organ?, ....
Zdravnik na tako diagnozo odredi npr.TENS, UZ, vaje. Katere vaje, za katere strukture, na kakšen način, UZ na katero mesto…ipd.
Verjamem, da gospa zdravnica ne spada v to skupino, povsem drugače pa je izven večjih urbanih središč, kjer delovne naloge predpisujejo splošni zdravniki, kateri pa so zaradi razvejanosti problemov, s katerimi se ukvarjajo, manj vešči pri diagnosticiranju in predpisovanju fizioterapije(in tega jim ne zamerim).
Mislim, da ni prihodnost fizioterapije v izvajanju storitev, ki jih je nekdo drug predpisal, ampak v spodbujanju fizioterapevtske stroke, k še boljšem znanju in posledično k enakovrednem sodelovanju pri postavljanju diagnoz in zdravljenju naših pacientov.

Iz zgoraj napisanega najbrž že vsi veste, kakšno izobrazbo imam, podpisal pa se ne bom, ker sem žal v celoti odvisen od zdravnikov.

P.S. Zdravniki, s katerimi sodelujem, ne poudarjajo, da sem samo izvajalec storitev. Sodelovanje je dobro, temelji na znanju, zaupanju in enakovrednosti v timu.
Lep dan še naprej!