Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Rehabilitacija po možganski kapi

Z rehabilitacijo po možganski kapi začeti čim prej!
Z rehabilitacijo po možganski kapi začeti čim prej! (Foto: Shutterstock)

Zdravljenje posledic

Rehabilitacija po možganski kapi je del zdravljenja možganske kapi, za katerega je znano, da bolniku omogoči, da živi bolje, z manjšo prizadetostjo in dlje. Bolniki, ki jim lahko ponudimo rehabilitacijo, se tudi pogosteje vrnejo domov, je povedal asist. mag. Aleš Pražnikar, specialist nevrolog ter specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine iz Službe za nevrorehabilitacijo v UKC v Ljubljani, ko smo se z njim pogovarjali o učinkih rehabilitacije po možganski kapi.

Za večino ljudi, ki preživijo možgansko kap, je zgodnja oziroma takojšnja rehabilitacija ključna, saj podpre in usmerja izboljševanje okvarjenih funkcij, kar številnim bolnikom omogoči vnovično osamosvojitev.

Preživetje in izid zdravljenja bolnikov po možganski kapi sta najboljša, če bolnike z možgansko kapjo zdravijo v posebnih centrih za možgansko kap. "Takšen center je že ustanovljen na nevrološki kliniki v Ljubljani, odobrena sta tudi centra v Celju in Mariboru. Prizadevamo si, da bi jih vzpostavili po vsej Sloveniji oz. v bolnišnicah z nevrološkimi oddelki," je povedal asist mag. Aleš Pražnikar.

Na temelju dokazov o terapevtski in finančni učinkovitosti rehabilitacije po možganski kapi je evropsko nevrološko združenje predlagalo smernice za organizacijo centrov za možgansko kap in vključilo rehabilitacijo v nujni sestavni del zdravljenja bolnikov po možganski kapi.

Zdravi posledice okvare
Možganska kap lahko pri posamezniku povzroči različne okvare, ki vplivajo na bolnika na različnih ravneh. Svetovna zdravstvena organizacija omenja posledice okvar tkiva ter posledično okvarjene funkcije, kar povzroči zmanjšano sodelovanje bolnika v njegovem siceršnjem življenju: v družinskem življenju, na delovnem mestu, pri konjičkih … Možganska kap povzroči okvaro oziroma infarkt možganovine. Najpogostejša posledica tega je okvara ali zmanjšanje posameznih funkcij, denimo gibanja, govora, občutenja … To pa bolnikom po možganski kapi oteži ali onemogoči vrnitev na delo, povzroči izključenost iz siceršnjega socialnega okolja, preprečuje udeleževanje na prireditvah …

Posebnost rehabilitacijske medicine je v tem, da se osredotoča na zdravljenje bolezensko zmanjšane funkcije. Njen cilj je, da bolniku omogoči življenje, ki bo čimbolj podobno življenju, kot ga je živel pred boleznijo. Rehabilitacijska medicina torej zdravi predvsem posledice okvare ali bolezni, ki vplivajo na posameznikovo življenje.

Pri izvajanju rehabilitacije je ključna rehabilitacijska ekipa, pravi mag. Pražnikar. Osrednji del ekipe sestavljajo bolnik ter njegovi svojci in sodelavci. V skladu z naravo okvare oziroma disfunkcije pa v tej ekipi sodelujejo še strokovnjaki iz različnih poklicnih skupin.

Z rehabilitacijo začeti čim prej
"Večina ljudi, ki so doživeli možgansko kap, potrebuje storitve rehabilitacijske ekipe. Vemo, da se njihov funkcijski status dokazano popravlja vsaj leto dni, napredek pa je najopaznejši v prvih devetih tednih. To je prelomnica. Kljub temu so rehabilitacijski posegi tudi po devetih tednih smiselni in dokazano učinkoviti," je prepričan mag. Aleš Pražnikar.

"Za najboljše izide zdravljenja moramo z rehabilitacijo začeti že v prvih urah po kapi. Spodbujamo zgodnjo aktivacijo bolnika, praviloma že drugi dan po možganski kapi, seveda če njegovo stanje to dopušča." Strokovnjaki rehabilitacijskega tima se vključujejo v skladu s potrebami in bolnikovimi zmožnostmi. Tako je mogoče doseči najboljše izboljšanje funkcije, je prepričan naš sogovornik, obenem pa omejiti zaplete po možganski kapi, kot so venska tromboza, pljučna embolija in aspiracijska pljučnica.

Naloge strokovnjakov za rehabilitacijo
Logoped oceni in zdravi motnje požiranja ter motnje jezikovne in govorne funkcije pri bolniku. Delovni terapevt oceni zmožnosti za opravljanje vsakodnevnih opravil in trening teh opravil, denimo umivanja, oblačenja, kuhanja. Oceni tudi potrebo po delovnih pripomočkih, ki bolniku omogočijo boljše in lažje življenje, pomaga pa tudi odpraviti arhitekturne ovire v bolnikovem domu. Delovni terapevt si s fizioterapevtom deli zdravljenje dela gibalnih funkcij, predvsem držo in zanesljivost pri sedenju ter spretnost pri izvajanju kompleksnih funkcij rok. Vloga delovnega terapevta se delno prepleta tudi z nalogami kliničnega psihologa, pravi mag. Pražnikar.

"Klinični psiholog oceni osebnostne lastnosti bolnika, motnje razpoloženja in okvare kognitivnih funkcij. Na osnovi njegove ocene in priporočil delovni terapevt usmeri in prilagodi svoj program. Klinični psiholog ima pomembno vlogo pri bolnikovemu sprejemanju bolezni, saj utegne biti njeno nesprejetje huda ovira pri rehabilitaciji." Še posebno pomembno vlogo pri rehabilitaciji bolnikov po možganski kapi ima fizioterapevt, ki skrbi za izboljšanje gibalne funkcije, povečevanje moči in skladnosti gibov, doseganje boljše drže, pa tudi preprečuje razvoj napačnih gibalnih vzorcev.

Fizioterapevt oceni potrebo po tehničnih pripomočkih, namenjenih večji in lažji gibljivosti, kot so ortoze, palice, bergle, hodulje, invalidski voziček … Sodeluje tudi z zdravnikom pri lajšanju motenj mišičnega tonusa. V drugem delu rehabilitacije je za nadaljnjo uspešno rehabilitacijo pomemben socialni delavec. "Socialni delavec skrbi za urejanje prehoda v domače okolje ali v okolje, kamor napotimo bolnike po možganski kapi na okrevanje. Pomaga tudi pri iskanju mesta v domu za starejše občane ter pri vzpostavljanju stikov z delodajalci ali s šolo. Poleg tega pomaga urejati zapletene postopke pri dodelitvi sredstev za dodatno pomoč in postrežbo, zgodnejši upokojitvi … Za lajšanje bolnikovega življenja je treba urediti veliko stvari," pove mag. Aleš Pražnikar.

Koliko ljudi potrebuje rehabilitacijo?
Vsako leto v Sloveniji doživi možgansko kap 4.500 ljudi. Dvajset odstotkov ljudi v tridesetih dneh po kapi umre, približno enak odstotek pa jih ima razmeroma blage motnje. Ti se po kapi vrnejo domov in največkrat ne potrebujejo posebne rehabilitacije ali le pomoč katerega od članov ekipe. Nekaj odstotkov ljudi je po kapi tako prizadetih, da ne gre pričakovati, da se bodo znova osamosvojili; ti ostanejo vezani na bolniško posteljo. Takšni bolniki potrebujejo ustrezne programe podaljšane bolniške nege. Nekaj ljudi na leto pa po možganski kapi ostane v t. i. vegetativnem stanju; takšni bi potrebovali namestitev v posebnem centru.

Vsaj 40 odstotkov ljudi po kapi potrebuje usmerjen in strnjen rehabilitacijski program, ki je dokazano učinkovit. "Večina od teh ljudi bi potrebovala vsaj šest- do sedemtedenski program rehabilitacije; tako bi bilo njihovo funkcijsko napredovanje optimalno. Prav pri tem pa nastopijo zadrege, saj so v Sloveniji te zmožnosti za zdaj nezadostne," je kritičen mag. Aleš Pražnikar. "Trenutno so možnosti za to, da ljudi napotimo na ustrezno rehabilitacijo, dokaj omejene. Iz nevrološke klinike lahko v Inštitut za rehabilitacijo v Ljubljani neposredno napotimo po enega bolnika na teden, torej približno petdeset na leto.

Druga možnost je program rehabilitacije v domu starejših občanov na Izlakah, ki lahko sprejmejo kakih sedemdeset ljudi na leto." Ker bi učinkovito rehabilitacijo, predvsem v okviru devetih tednov po možganski kapi, potrebovalo vsaj 1.800 ljudi na leto, zmogljivosti pa ni dovolj, si bolnišnice pomagajo z napotitvijo bolnikov v zdravilišča. "Trenutno so v Sloveniji težave s premeščanjem oz. ustreznim zdravljenjem ljudi po možganski kapi, saj imamo premajhne zmogljivosti za nego.

Nimamo negovalnih bolnišnic, za ljudi, ki si po možganski kapi ne bodo opomogli, pa je premalo domov za starejše občane. Tudi na primarni ravni so zmogljivosti premajhne, kar onemogoča, da bi lahko ponujali rehabilitacijo na domu. Opravili smo svoj del naloge in pripravili programe za rešitev teh težav, zdaj pa je na potezi zdravstvena politika oz. odločitev naročnika zdravstvenih programov, ali bo te programe naročil ali ne," je rešitev prostorske in programske stiske nakazal asist. mag. Aleš Pražnikar.

Boljši obeti za ljudi z možgansko kapjo
Kot kaže, se za ljudi po možganski kapi obetajo boljši časi, napoveduje mag. Pražnikar: "Na boljše vračanje oz. vzpostavljanje funkcije po okvari možganov bomo lahko vplivali na več načinov. Raziskave se usmerjajo v nove zdravilne učinkovine, manipulacijo celic (tudi zarodnih celic), nove usmerjene metode fizikalne in rehabilitacijske medicine, tudi robotike (izdelava pripomočkov za trening ter za podpiranje ali nadomeščanje okvarjene funkcije). Na drugi strani raziskave nakazujejo možnost natančnejšega opredeljevanja t. i. rehabilitacijskega potenciala. Kot kaže, bomo lahko s transkranialno magnetno stimulacijo in z nekaterimi novejšimi slikovnimi preiskavami laže napovedali, kdo in do katere stopnje si bo opomogel."

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

možganska kap , rehabilitacija , nevrorehabilitacija

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.