Kako poteka zdravljenje raka prostate

Rak prostate je bolezen starejših moških. K sreči pri marsikateremu starejšemu moškemu, ki sicer ima rak prostate, le tega nikoli ne odkrijejo, saj se razvija počasi in ne dela pomembnih težav. Rak, ki je omejen na prostato in njeno neposredno okolico, je običajno zdravljen kirurško ali pa z obsevanjem, ki mu je lahko pridruženo tudi hormonsko zdravljenje. Včasih moške z zgodnjim rakom prostate tudi samo spremljajo in zdravijo šele ob dokazanem napredovanju bolezni. Odločitev o vrsti zdravljenja, ki ni vedno najlažja, je običajno plod skupnega dogovora med predstavniki multidisciplinarnega tima zdravnikov in bolnikom. Bolniku predstavijo dobrobiti in tudi možne neželene učinke zdravljenja.

Predvsem pa je treba pri vsakem bolniku posebej pretehtati, ali bi zdravljenje prineslo več težav, kot jih odpravilo. Kljub zdravljenju se pri približno četrtini bolnikov z rakom prostate bolezen ponovi in zaseje v oddaljene organe. V tem primeru igra ključno vlogo sistemsko zdravljenje s hormonsko terapijo ter tudi zdravljenje s kemoterapijo, razlaga mag. Boštjan Šeruga, dr. med., specialist internistične onkologije iz Onkološkega inštituta Ljubljana.  

Po podatkih Registra raka za Slovenijo pri nas letno zboli za rakom prostate približno 1200 moških.
Najpomembnejša dejavnika tveganja za razvoj raka prostate sta starost in družinska obremenjenost z rakom prostate. Pravzaprav ima večina starejših moških prikrit rak prostate, ki raste počasi in ne dela pomembnih težav. V primeru, ko bolezen povzroča težave, moški običajno poiščejo pomoč pri urologu, ki tudi postavi diagnozo raka prostate.  


Zdravljenje zgodnjega raka prostate

Vrsta zdravljenja zgodnjega raka prostate je odvisna predvsem od razširjenosti in stopnje malignosti rakavega tkiva ter bolnikovega splošnega zdravstvenega stanja. V fazi, ko je bolezen omejena na prostato in na njeno neposredno okolico, sta na voljo kirurško in obsevalno zdravljenje. Medtem, ko rak prostate operirajo urologi, obsevalno zdravljenje izvajajo specialisti radioterapije in onkologije na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Odločitev o vrsti lokalnega zdravljenja za posameznega bolnika se pogosto sprejme na multidisciplinarnem konziliju, kjer se zdravniki specialisti pogovorijo z bolnikom in mu predstavijo različne možnosti zdravljenja. Včasih bolniki niso primerni za operacijo zaradi pridruženih bolezni in tako zdravljenje z obsevanjem predstavlja najprimernejšo obliko zdravljenja.

Vsekakor je za bolnika dobro, da je obveščen o različnih možnostih zdravljenja, saj se le te razlikujejo glede na vrsto in pogostost kasnih posledic zdravljenja (npr. impotenca, inkotinenca za vodo, težave s črevesjem). Kljub zdravljenju se bolezen ponovi pri četrtini bolnikov. Mnogi med njimi razvijejo tudi oddaljene zasevke.

Posebnost raka prostate je v tem, da kljub znani bolezni pri nekaterih bolnikih le opazujejo razvoj raka in ga zdravijo kasneje v primeru jasnih znakov napredovanja. Temu zdravniki z angleškim izrazom rečejo "watchful waiting" oziroma nadzorovano opazovanje. Ta način je primeren predvsem za bolnike, ki imajo nizko-rizični rak prostate. Z agresivnim zdravljenjem bi takim bolnikom lahko škodili.

 
Kdaj sistemsko zdravljenje  

Bistvo sistemskega zdravljenja je v tem, da z njim zdravijo celo telo in tako vplivajo na eventuelne oddaljene rakave celice, ki bi se kasneje lahko razvile v zasevke. Pri raku prostate se najpogosteje poslužujejo hormonske terapije in kemoterapije. Ker rak prostate za svojo rast izkorišča moški spolni hormon testosteron, je temelj hormonskega zdravljenja raka prostate kastracija, bodisi povzročena z zdravili oz. s kirurško odstranitvijo mod. Hormonsko terapijo uvedejo včasih že pri nekaterih bolnikih z lokaliziranim rakom prostate, ki so zdravljeni z obsevanjem oz. po operaciji. Ti bolniki so običajno visoko-rizični in imajo torej visoko tveganje za ponovitev bolezni. Dokazano je, da z dodano hormonsko terapijo, ki jo bolniki običajno prejemajo samo začasno, lahko izboljšamo izhod bolezni.

Sicer hormonsko terapijo sprva prejemajo vsi bolniki, ki se jim bolezen ponovi ali imajo že ob odkritju raka prostate prisotne oddaljene zasevke. Hormonsko zdravljenje je običajno zelo učinkovito in kljub ponovitvi lahko bolniki živijo z boleznijo še leta. Vendar ima lahko tovrstno zdravljenje vrsto neželenih učinkov. Ko se nivo testosterona v krvi zniža, lahko pride do motenj v razpoloženju, vročinskih oblivov, nastanka krhkih kosti, debelosti in povečanja dojk. Možno je tudi povečano tveganje za nastanek oz. poslabšanje sladkorne bolezni in srčno-žilnih bolezni. V Sloveniji bolnike z rakom prostate običajno zdravijo s hormonsko terapijo urologi in specialisti radioterapevti. 

Bolezen slej ko prej preide v fazo, ko se na hormonsko zdravljenje ne odziva več in jo zdravniki imenujejo na kastracijo odporen rak prostate. To je hkrati tudi čas, ko so običajno že prisotni tudi oddaljeni zasevki, ki povzročajo težave. Rak prostate najpogosteje razseje v kosti, zato imajo bolniki zelo pogosto kostne bolečine. Bolnike z razsejanim, na kastracijo odpornim rakom prostate zdravijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana internisti onkologi. Običajno je v tej fazi bolezni potrebno poseči po kemoterapiji (v prvi liniji zdravljenja je to citostatik docetaksel). Seveda se tudi v tej fazi bolezni pogosto poslužijo obsevanja, predvsem bolečih predelov skeleta. Pomembna pa je tudi dobra protibolečinska in ostala podporna terapija.

Približno polovica bolnikov ima prehodne koristi od zdravljenja s kemoterapijo. V zdravljenju napredovalega, na kastracijo odpornega raka prostate veliko obetata dve novi zdravili, in sicer citostatik kabazitaksel in novejša oblika hormonskega zdravljenja abirateron acetat. Zdravili sta že odobreni s strani Evropske agencije za zdravila in na Onkološkem inštitutu Ljubljana imajo z njima že prve izkušnje.
 

Geriatrična onkologija vse pomembnejša  

Rak prostate je rak starejših moških. Glede na to, da se slovenska populacija stara, lahko v prihodnosti pričakujemo povečanje števila moških z diagnozo raka prostate. Starejši ljudje imajo zmanjšano funkcionalno rezervo različnih organskih sistemov, mnogi med njimi so tudi bolehni. Pri odločitvah o vrsti zdravljenja raka prostate je veliko bolj kot kronološka pomembna biološka starost oz. dejansko splošno stanje bolnika. Zdravniki morajo strmeti predvsem k temu, poudarja sogovornik, da starejšim moškim z zgodnjim ali napredovalim rakom prostate z zdravljenjem ne povzročijo več škode kot koristi.

Trenutno potekajo tudi klinične raziskave, ki vključujejo izključno starejše moške z rakom prostate s slabo splošno kondicijo. To je redkost, saj klinične raziskave starejših s pridruženimi boleznimi in slabšim splošnim stanjem praviloma ne vključujejo. A pomembno je, da so na voljo tudi izsledki raziskav za to populacijo, ker se po sogovornikovih besedah na zdravljenje odzove drugače, ima lahko več neželenih učinkov, ki se izražajo praviloma v težjih oblikah. Za kvalitetno obravnavo bolnikov z rakom prostate bo v prihodnje potrebno sodelovanje onkologov in geriatrov.  
 


Zarja Đotišini

Zarja Đotišini indijska astrologija

Gregor Kavčič

dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Veronika Podgoršek

dr. Veronika Podgoršek psihoterapevtka

Vsi Viva strokovnjaki