Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Rak in bolečina

Jelka Pirc, dr. med., spec. anesteziologije in reanimatologije
Jelka Pirc, dr. med., spec. anesteziologije in reanimatologije (Foto: Diana Anđelić)

Rak in bolečina

Čeprav je Svetovna zdravstvena organizacija izdala smernice za stopenjsko obravnavo bolečine, se v praksi še vedno dogaja, da postopki pri zdravljenju bolečine niso poenoteni, ustaljeni in za vse enaki. Zaradi tega še vedno preveč bolnikov ni deležnih optimalnega zdravljenja in po nepotrebnem trpijo bolečine, ki so lahko, zlasti pri neozdravljivem raku, zelo hude, predvsem pa kronične.
Algologi, ki ne skrbijo samo za obravnavo bolečine na najvišji ravni, ampak tudi za izobraževanje zdravnikov na primarni ravni, ki so nosilci razpršenega zdravljenja bolnikov s karcinomsko bolečino, se zato trudijo, da bi ustvarili klinično pot, potrebne ukrepe in njihovo zaporedje ter postopke v zdravljenju onkološke bolečine v bolnišnici. Z njo želijo, kot pravi Jelka Pirc, dr. med., specialistka anesteziologije in reanimatologije iz Splošne bolnišnice Šempeter pri Novi Gorici, ustvariti pot, ki bo enotna za vse udeležence zdravljenja bolečine in ki se jo bodo držali vsi zdravniki.

Prvi korak bo domača bolnišnica

Jelka Pirc, dr. med., se je lotila zanimivega in dragocenega projekta, s katerim želi urediti položaj najprej v matični bolnišnici. Cilj projekta je enoten protokol, na osnovi katerega bodo natančno določili pot, ki jo bo opravil vsak bolnik z bolečino, ko bo stopil skozi vrata njihove bolnišnice. Protokol bo, kot pravi sogovornica, v dragoceno pomoč predvsem zdravnikom, ki se dnevno srečujejo z bolečino, vendar niso algologi.
Protokol bodo izdelali na osnovi smernic Svetovne zdravstvene organizacije in smernic, ki jih je Slovensko združenje za zdravljenje bolečine (SZZB) prilagodilo slovenskim razmeram. "Vsak zdravnik, ki bo zdravil bolnika s hudo bolečino, ne glede na to na katerem oddelku dela, bo ob pomoči protokola o klinični poti natančno vedel, kaj mora narediti v določeni fazi ali situaciji."

Podroben algoritem dela

Klinična pot pomeni povsem konkreten algoritem terapije, ki bo predvideval različne možnosti in zdravnikom pokazal pot in postopke, kako naj ravnajo na posamezni stopnji zdravljenja, katera zdravila in v kakšnih odmerkih naj predpisujejo, kdaj naj preidejo na močnejša in kako naj ravnajo, če pri bolniku pride do neželenih učinkov. Eden od ciljev tega algoritma je, da zdravniki ne bodo več prepuščeni sami sebi. "V bolnišnici nas je nekaj, ki se z bolečino ukvarjamo primarno, imamo obsežno strokovno znanje o ustreznem zdravljenju, natančno poznamo vsa zdravila in njihovo delovanje ter sledimo novostim. Če se primarno ukvarjaš s čim drugim, zagotovo ne moreš spremljati novosti tako poglobljeno, kot jih algologi. S tem projektom res želimo zmanjšati tovrstne zadrege."

Natančna navodila

V protokolu o klinični poti so poleg smernic za lajšanje onkološke bolečine, kjer so našteta vsa zdravila in metode zdravljenja po stopnjah, navedli navodila o obravnavi bolnikov s kronično bolečino v specialističnih ambulantah, indikacije za sprejem v bolnišnico zaradi bolečine, navodila za zdravljenje bolečine na različnih oddelkih bolnišnice ter navodila za obravnavo bolnikov s kronično bolečino v ambulanti za zdravljenje bolečin. Tako bodo zdravniki lažje vedeli, v katerih primerih in koliko časa je posamezen bolnik lahko v njihovi obravnavi, kdaj ga morajo zadržati v bolnišnici, kdaj ga morajo napotiti na zdravljenje k algologu in kdaj je čas za začetek paliativnega zdravljenja. V protokolu so navedli tudi nujna stanja pri zdravljenju bolečine, vzroki zanje ter ustrezni ukrepi. Poseben del je namenjen podrobnemu seznanjanju z zdravili ter smernicam za uporabo močnih opioidov.

Po korakih do cilja

Poleg natančnega algoritma postopkov ravnanja pri zdravljenju bolečine bodo vsi zdravniki dobili vprašalnik, ki ga bodo izpolnili v sodelovanju z bolnikom, ko bo ta prvič prišel v bolnišnico, ne glede na vzrok sprejema. Vprašalnik bodo namreč izpolnjevali tudi bolniki, ki v bolnišnico ne bodo prišli primarno zaradi težav z bolečino. Vsak bolnik bo navedel zdravila, ki jih jemlje, in odmerek le-teh, vzrok za bolečino, označil bo mesto bolečine in njeno moč ter stopnjo oviranosti pri vsakodnevnih dejavnostih in spanju.
"Ti odgovori," pravi sogovornica "bodo dragocen kazalnik stanja bolnikov, ko pridejo v našo bolnišnico, hkrati pa nam bodo v oporo, ko bomo načrtovali izboljšave na področju zdravljenja in obravnave bolečine - ne le v bolnišnici, ampak tudi po odpustu."

Bolečino je treba tudi slediti

Prav to je še ena šibka točka zdravljenja bolečine. Gre predvsem za to, razlaga Jelka Pirc, dr. med., da zdravniki ne bi izgubili sledi za bolniki potem, ko ti zapustijo bolnišnico. "Trajanje bolnišničnega zdravljenja se zelo krajša. Trudimo se, da bi bolniki odšli iz bolnišnice analgetično urejeni, kar smo nenazadnje zapisali tudi v smernice. Težava je v tem, da se bolečina spreminja, zato je treba bolnika slediti tudi potem, ko je že doma. Pogosto se namreč zgodi, da po odpustu izgubimo stik z bolniki. Ob odpustu vsem bolnikom damo navodila, kako naj ravnajo, če so na medikamentozni terapiji. Večinoma se navodil držijo, vsi pa ne. Kar nekaj bolnikov smo že imeli, ki so porabili zdravilo, potem pa jih ni bilo več in se niso oglasili niti pri svojem osebnem zdravniku. Ko čez čas spet pridejo s hudimi bolečinami, jih je veliko težje ublažiti in spet ujeti ravnotežje."

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

rak , bolečina , analgetik , kronična bolečina , algolog , analgezija

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.