Paliativna oskrba bolnic z rakom dojk

  • MJS
  • ponedeljek, 09. november 2009

Cilj zdravljenja je v večini primerov ozdravitev. Žal pri raku dojk ni vedno možen. Ko so izčrpane vse možnosti za zdravljenje in razvoja bolezni ni mogoče več obvladovati z nobeno obliko zdravljenja, bolnicam v preostalih mesecih življenja odpravljajo simptome bolezni in s tako imenovano paliativno oskrbo poskrbijo za čim boljšo kakovost njihovega življenja.


Paliativna oskrba je sestavni del medicine, ki je bil v preteklosti zanemarjen, zdaj pa spet pridobiva pomen in pridobiva svoje mesto, pravi prim. Jožica Červek, dr. med., specialistka internistka onkologinja z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Paliativna oskrba pomeni celostno oskrbo bolnika: nego ter obvladovanje bolečine in drugih telesnih simptomov bolezni, obenem pa tudi lajšanje psihičnih, socialnih in duhovnih težav. Vse te oblike pomoči bolniku omogočajo dostojno življenje vse do smrti.

Rak povzroča številne simptome

Ko rak napreduje, povzroča vse več lokalnih in splošnih simptomov, delno zaradi svoje rasti in delno zaradi svojih biološko aktivnih izločkov. Bolniki z napredovalim rakom so oslabeli, utrujeni in neješči, hujšajo in so zaprti. Nekateri težko dihajo, kašljajo, njihovo spanje je moteno. Pogosto se slabemu počutju pridruži še bruhanje, usta imajo suha, dehidrirani so, prisotne so tudi psihične motnje.

Najizrazitejša spremljevalka končnega stadija raka je pogosto bolečina. Včasih je veljalo, da je bolečina neizogibna spremljevalka raka, kar je po besedah sogovornice povsem zastarel koncept. Prim. Červek pravi, da je naloga vseh, ki sodelujejo pri zdravljenju bolnika z rakom, lajšanje bolečin in drugih simptomov, kolikor je v njihovi moči. Žal se je ob skokovitem razvoju medicine, zlasti njenega tehnološkega dela, veliko premalo časa namenjalo učenju o paliativni oskrbi neozdravljivo bolnih. Zaradi posledično precejšnjega neznanja o tem, kako ustrezno pomagati, so bolniki ob koncu življenja vse prevečkrat prepuščeni neustrezni obravnavi.

Individualen pristop k vsakemu bolniku

Na Onkološkem inštitutu si prizadevajo, da bi neozdravljivo bolnim ponudili čimbolj kakovostno oskrbo, ki je ta hip možna. Kot pravi sogovornica, je ta za zdaj še na ramenih posameznega lečečega zdravnika. Takšnega bolnika uspešneje obravnava ekipa, v kateri so poleg zdravnika še medicinske sestre, fizioterapevt, psihoterapevt in socialni delavec, ki poskrbi za individualno oskrbo neozdravljivo bolnega pacienta. Poglavitna naloga ekipe je, da čimbolj olajša simptome in predvidi pojav novih, ki se razvijajo z napredovanjem bolezni, ter jih ustrezno obravnava. Številne simptome osebje lajša z zdravili, ki jih bolnik dobiva v rednih časovnih presledkih, in če je le možno, v obliki tablet.

Negovalne bolnišnice

Dejstvo je, da so v skrb za neozdravljivo bolne vključeni tudi svojci. Tu se pogosto pojavijo velike težave, ker nepoučeni svojci sami težko skrbijo zanje, v bolnišnicah pa pogosto ni prostora, da bi jih lahko hospitalizirali. Ker je bolnikov z rakom vse več, bo kljub čedalje večjim uspehom pri zdravljenju naraščalo tudi število neozdravljivo bolnih. Zato se strokovno osebje trudi ustanoviti negovalne bolnišnice - hospice, kar je zelo uspešen model ponujanja strokovne oskrbe nekaterim bolnikom v zadnjem stadiju bolezni in tudi njihovim svojcem.
Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Jurica Ferenčina

Jurica Ferenčina dr. med. spec. družinske medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki