Zgodnje odkritje - ozdravitev

  • petek, 12. marec 2004
prim. Mojca Senčar, dr. med.
prim. Mojca Senčar, dr. med. (Foto: Diana Anđelić)

Europa Donna - slovensko združenja za boj proti raku dojk

Za rakom na dojki lahko zboli skoraj vsaka ženska. Najpogosteje zbolijo ženske, ki so že v meni, čeprav imajo lahko raka dojk tudi najstnice.

Vsako leto za tem najpogostejšim rakom pri ženskah na novo zboli približno devetsto Slovenk. Verjetnost, da se bo to zgodilo, s starostjo narašča."Med obolelimi so predvsem ženske, ki so prišle k zdravniku pozno: z velikim tumorjem in razširjeno boleznijo. Zato je zgodnje odkritje bolezni, ko je rak dojk skorajda povsem ozdravljiv, tako zelo pomembno," je začela prim. Mojca Senčar, dr. med., predsednica Europe Donne, slovenskega združenja za boj proti raku dojk.

Strahovi v duši
Mojca Senčar je 36 let delala kot anesteziologinja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Pred dvajsetimi leti je zbolela za rakom dojk. Torej še kako dobro ve, kako je pri duši ženski, ko ji povedo, da ima raka in ko čaka na zdravljenje, pa tudi pozneje, ko se mora - navadno precej drugačne - vrniti v življenje.

Slovenska Europa Donna

Slovenija se je med prvimi v Evropi priključila boju proti raku dojk. Naša država je bila ena od dvajsetih, katerih predstavnica se je udeležila ustanovne skupščine in prve konference ED v Milanu. Dan formalne ustanovitve slovenske ED je 21. oktober 1997. Njena prva predsednica je bila dr. Danica Purg, prva nacionalna predstavnica v evropski zvezi pa prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med. Predstavnice slovenske ED od vsega začetka podpirajo cilje evropske zveze in jih promovirajo v slovenskem prostoru. Poleg tega so imele več predavanj na pomembnih mednarodnih strokovnih srečanjih o problemih raka dojk. Da niso bile še uspešnejše, je v veliki meri krivo dejstvo, da slovenska ED ni imela svojih prostorov, poleg tega so jo nenehno pestile finančne težave. Kljub temu je izdala informativno zloženko o samopregledovanju dojk in začela izdajati slovenske Novice ED. Pred seboj imajo še eno pomembno nalogo: vplivati na politiko in javnost, da se bodo bolniki z rakom zdravili v človeku dostojnih prostorih v novem Onkološkem inštitutu in da bodo tudi zdravstveni delavci Onkološkega instituta naposled delali v normalnih razmerah.

Združenje zdravih in bolnih
"Europa Donna je civilno združenje žensk: zdravih in bolnic, ki so se že srečale z boleznijo, za katero jih vsako leto umre štiristo, kar je veliko preveč! Tudi zato, da bi znižali umrljivost zaradi raka dojk, je začelo slovensko združenje izdajati Novice, ki za zdaj izhajajo kot priloga Naše žene, pozneje pa jih bomo dodajali še drugim medijem. Z njimi želimo javnost preprosto in poljudno obveščati o bolezni, njenem odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji. Na slovensko politiko skušamo vplivati s prizadevanjem, da bi čimprej zaživel nacionalni presejalni program (rentgensko slikanje dojk) za raka dojk, ki bi zajel vse ženske med 50. od 69. letom starosti, in sicer na dve do tri leta. Pišemo tudi o tem, kaj vse lahko za zdravje naredimo sami, če živimo zdravo. Če zbolijo za rakom dojk, naj bi imele vse ženske enake možnosti za takojšnje in učinkovito zdravljenje ter ustrezno rehabilitacijo," je poudarila Mojca Senčar.

Dejavniki tveganja
Zanimalo nas je, katere ženske so najbolj ogrožene? "Bolj ogrožene so tiste po menopavzi, zlasti če so njihove bližnje sorodnice (mame, tete, sestre - predvsem po materini strani) zbolele za rakom dojk. Dejavniki, ki povečajo možnost za nastanek raka dojk, so še zgodnja prva menstruacija, pozna menopavza, če ženska ni nikoli rodila ali pa je prvič rodila po tridesetem letu.

Za rakom in tudi za drugimi boleznimi bolj obolevajo ljudje, ki veliko kadijo, popijejo preveč alkohola, se nezdravo hranijo (preveč maščob!), so predebeli, se premalo gibljejo, živijo stresno ..." je povedala in dodala, da največ raka dojk še vedno odkrijejo ženske same, s samopregledom. Zato prim. Senčar svetuje, naj si ženske redno in natančno pregledujejo dojki, in sicer vse od najstniških let naprej. Če bodo pozorne, bodo odkrile vsako, še tako majhno spremembo. Četudi se bo pozneje izkazalo, da je rakava, bodo imele veliko možnosti za ozdravitev. Ženskam, ki imajo še menstruacijo, svetujem, naj si dojki pregledujejo po končani menstruaciji, starejšim pa, naj ju pregledujejo recimo vsakega prvega v mesecu. Kako si pravilno pregledati dojki, si oglejte v okvirčku.

V razvitih državah v upadanju
"Če rak odkrijejo in začnejo zdraviti zgodaj, ozdravijo skoraj vse ženske. Sodobno kirurško zdravljenje raka dojk se vse bolj nagiba k manjšim operacijam prizadetih dojk. Marsikdaj lahko varno odstranijo le rakasti del dojk s pazdušnimi bezgavkami ali celo brez njih," je pojasnila.
Na koncu je poudarila, da obolevnost po svetu sicer še naprej narašča, toda v razvitih državah upada umrljivost za to boleznijo. V veliki meri na to vplivajo dobro urejeni presejalni programi, saj z njimi odkrijejo tudi zelo majhne (klinično nezaznavne) spremembe, ki so vse ozdravljive.

Neva Železnik

Prim. Mojca Senčar, dr. med.: "Zdravje ni le naša pravica, temveč tudi dolžnost, zato nam mora zdravo življenje priti v navado. Veselimo se vsakega dne. Naj nam gre še tako narobe, poskušajmo najti tudi tisto dobro, kar je očem na prvi pogled morda skrito."

SOS TELEFON
Vsaka bolnica preživlja številne stiske. Slovensko združenje želi pomagati tudi takšnim, zato je odprlo SOS telefon. Če se želite s prim. Mojco Senčar pogovoriti o svojih strahovih, pokličite ob torkih med 16. in 18. uro na njen prenosni telefon (041) 516 900 ali ob dopoldnevih med 11. in 14. uro na tel. (01) 475 15 14 na Dunajsko 56/V, kjer je sedež združenja. Tam se lahko zglasite tudi osebno.

MESEČNI PREGLED
Skrbno preglejte obe dojki, najprej eno in nato še drugo, tudi v primeru, če ste bili že operirani zaradi raka dojke.
* Dvignite desno roko in položite levo dlan na desno dojko. Iztegnite prste in jih stisnite skupaj ter s krožnimi gibi pretipajte vso dojko. Začnite na zunanjem obodu dojke in se z roko pomikajte proti bradavici.
* Nagnite se naprej in z desno roko podprite desno dojko. Z nežnimi krožnimi gibi leve roke rahlo pritiskajte na dojko.

* Nagnite se naprej, spustite levo roko. S stisnjenimi prsti desne roke pretipajte levo pazduho, nato ponovite pregled še z razprtimi prsti.
* Pri kopanju, prhanju ali umivanju poglejte dojke v ogledalu in jih primerjajte. Prepričajte se, da ni vidnih sprememb. Nato sklenite roko nad glavo in znova preverite, ali morda ni prišlo do kakih sprememb.

Kakšne spremembe sploh iskati?
Spremembe v velikosti in obliki dojke ter barvi kože, uvlečenost bradavice, izcedek iz bradavice ali zatrdline. Če opazite kakršnokoli spremembo, takoj obiščite osebnega zdravnika.

DESET CILJEV EUROPE DONNE

Širi in izmenjuje informacije o raku dojk po Evropi in v svetu.
Seznanja z boleznimi dojk.
Poudarja pomen ustreznega pregledovanja dojk.
Prizadeva si za najboljše zdravljenje.
Prizadeva si za popolno oskrbo med zdravljenjem in po njem.
Podpira ustrezno dodatno izobraževanje zdravstvenih strokovnjakov.
Podpira kakovost strokovne obravnave in pospešuje njen razvoj.
Trudi se za nenehno posodabljanje medicinske opreme.
Skrbi, da ženske kar najbolje razumejo vse predlagane načine zdravljenja, da sodelujejo v kliničnih študijah in da lahko uveljavljajo pravico do dodatnega strokovnega mnenja.Podpira raziskave o raku dojk.


Zdravo življenje

Rozalija Valas bo avgusta dopolnila 93 let, za rakom dojke pa je bila operirana leta 1972: "Vsak dan začnem s kavo, v katero stisnem sok polovice limone. Nato spijem še kak jogurt, za malico uživam sadje. Opoldne in zvečer poj(m veliko skledo mešane solate, ki zraste na mojem vrtu, brez umetnih gnojil, tudi sadnih dreves ne škropim s kemičnimi sredstvi. Zavedam se, da vse, kar pršimo po sadju in zelenjavi, naposled pristane v naših želodcih. Strupeno je lahko tudi meso, če kmetje ne hranijo živine z naravno hrano. Svinjine skorajda ne jem. Ne uživam niti treh belih stvari: sladkorja, soli in bele moke.

Vsak dan spijem kozarec svojega cvička, ki je zelo zdrav, pravzaprav antioksidant. Vsako jutro petnajst minut telovadim, kajti zdrav duh je lahko le v zdravem in gibkem telesu. Poleg tega veliko hodim, še posebno rada grem v gozd. Na sonce grem le s slamnikom na glavi. Ko sem pred devetindvajsetimi leti na levi dojki zatipala kot grah veliko bulico in to zaupala domačim, so me vsi spraševali, ali sem bila pri zdravniku. Dolgo nisem šla, saj sem slutila, da je to rak. Menila sem, da bom umrla. Nato sem le šla. Ker sem bila obrtnica in sem prav takrat zaposlila dve delavki, si nisem mogla privoščiti bolniškega dopusta, poleg tega sva z možem zidala hišo. Tako sem takoj po obsevanjih sedla za šivalni stroj ali se lotila hišnih opravil. Nato so mi amputirali levo dojko; od takrat sem zdrava. Rada živim in se rada smejem."

Kaj pa država?

Vesna Bevk Gregorič, članica Europe Donne, zadolžena za stike z javnostmi:
"Menim, da bi morala država več denarja vlagati v izobraževanje, znanost in zlasti v zdravje prebivalstva, pravzaprav predvsem v preventivo. Vlaganje v te dejavnosti je naložba v prihodnost. Država z ohranjanjem slabih podjetij dobesedno meče denar skozi okno. In še nekaj. Večina bolnikov in bolnic mora na Onkološkem inštitutu v Ljubljani bivati s po šest in več bolnikov, eno stranišče pa uporablja tudi po 24 bolnikov. Zato sem ponosna, da je upravni odbor Europe Donne opozoril Ministrstvo za zdravje na ta in druge probleme onkologije. Ministrstvo je naposled le namenilo prednost tej ustanovi in otroški bolnišnici. Ne pozabimo, da vsako leto za različnimi oblikami raka zboli kar devet tisoč prebivalcev in prebivalk Slovenije."

Pozitivno razmišljanje

Vida Rudolf, upokojenka iz Ljubljane in članica Europe Donne: "Čeprav se v združenje vključujejo predvsem zdrave ženske in tiste z rakom dojk, sem se mu priključila tudi sama. Leta 1988, ko sva z možem živela v Singapuru, sem zbolela za melanomom, kožnim rakom. Rak je rak, vseeno kakšen. Vrže te iz tira, ko ti povedo, kaj je s teboj. Kirurg, ki me je v Avstraliji operiral in mi 'pobral' še bezgavke, mi je rekel, da je zdaj življenje v mojih rokah. Če bom v sebi nosila zamere, slabe misli, bom znova zbolela. Od takrat je minilo skoraj trinajst let. Zelo sem se spremenila. Začela sem slikati, dejavno sodelujem v človekoljubnih organizacijah, predvsem pa gledam na življenje skozi rožnata očala. Kdo ve, ali bi sploh zbolela, če bi že od nekdaj tako živela ..."
Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Karin Sernec

asis. dr. Karin Sernec dr. med. psihiatrinja in psihoterapevtka

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki