Kostne metastaze pri diseminiranem plazmocitomu

doc. dr. Samo Zver, dr. med, spec. hematologije
doc. dr. Samo Zver, dr. med, spec. hematologije (Foto: Diana Anđelić)

Cilj: preprečiti zlome

Diseminirani plazmocitom je ena od oblik krvnega raka, ki je neozdravljiv, lahko pa ga zazdravimo za vrsto let. Bolezen skoraj vedno prizadene tudi kosti. To pomeni, da se ravnovesje presnove kosti poruši v smeri prevladujoče razgradnje kosti. Pri tem je razgradnja precej hitrejša od tvorbe nove kostnine, zaradi česar pri bolnikih prihaja do patoloških zlomov kosti in posledičnih bolečin, ki so lahko zelo hude. Kost se lahko zlomi že ob najmanjšem naporu (kihanje) in vsakodnevnih telesnih obremenitvah. Na udaru so predvsem nosilne kosti, kot so vretenca, medenica, kolčni sklep in stegnenica, ki nosijo večino telesne teže. Zaradi hudih skeletnih bolečin so lahko bolniki povsem nemočni in odvisni od tuje pomoči: nekateri ne morejo niti do stranišča, lahko pa so povsem nepokretni in vezani za posteljo. Zato pri teh bolnikih poleg osnovne bolezni poskušajo zdraviti in lajšati tudi bolezenske spremembe in bolečine v kosteh.

Zdravniki poleg zdravljenja diseminiranega plazmocitoma (DP) tem bolnikom lajšajo tudi skeletno simptomatiko. Poznamo dve ravni ukrepanja, pove doc. dr. Samo Zver, dr. med, spec. hematologije, s Kliničnega oddelka za hematologijo UKC v Ljubljani: "Poskušamo preprečiti ali vsaj upočasniti prevladujočo razgradnjo kosti, poleg tega pa preprečiti morebitne nove patološke zlome." Za to so jim na voljo zdravila, ki jim pravimo bisfosfonati. Teh je več vrst, pravi naš sogovornik. "Kot zdravnik poskušam izbrati zdravljenje, ki bo najboljše za bolnika in mu bo sočasno kar najbolj olajšalo obdobje aktivnega zdravljenja. V vsakem primeru se je treba o načinu jemanja bisfosfonatov pogovoriti z bolnikom in ugotoviti, kaj mu najbolj ustreza."

Zdravilo iz skupine bisfosfonatov mora zaradi jasnih koristi prejemati vsak bolnik z novoodkritim DP. Če bolnik prejema bisfosfonat v intravenski obliki, mora vsak mesec priti v ambulanto na infuzijo. Za številne bolnike z DP je to neprijetno in stresno, saj se tako znova soočijo s svojo sicer kronično boleznijo. Vnovič se srečajo z zdravnikom in s sestro, vidijo druge bolnike, ki jim gre nemara še slabše kot njim … Prav zadnje marsikdo navaja kot resno težavo, zato se približno več kot polovica bolnikov odloči za bisfosfonat, ki ga lahko v obliki tablet jemljejo doma. Res pa je, da morajo tablete jemati vsak dan. "Ko z večmesečnim začetnim zdravljenjem dosežemo nadzor nad osnovno krvno boleznijo, so bolniki doma in marsikdo se počuti povsem zdravega, vendar morajo za preprečevanje skeletnih zapletov redno jemati bisfosfonat. Vsake tri mesece pridejo na pregled; takrat preverimo stanje krvne bolezni in jim napišemo nov recept za zdravilo. S tega vidika je oralna oblika zdravila odlična izbira, saj jim zagotavlja najmanj stikov z zdravstvenim osebjem," pove sogovornik.

Kaj pa neželeni učinki?

Za DP obolevajo predvsem starejši ljudje, ki imajo tudi številne druge kronične bolezni, zaradi katerih jemljejo še druga zdravila, ki pa lahko vplivajo na nekatere neželene učinke bisfosfonata v obliki tablet ali jih celo sprožijo. Najpogosteje gre za slabost, tiščanja pod žličko in zgago, njihov vzrok pa je refluks želodčne vsebine v požiralnik. Toda približno dve tretjini bolnikov, ki jemljejo tablete, nima teh težav, pove sogovornik. Pri jemanju intravenskih oblik bisfosfonatov ni teh neželenih učinkov, vendar pa lahko pride do neželenih učinkov zdravila, ki so povezani z infuzijo, kot so rdečica telesa, nemir, agitiranost. Toda neželeni učinki so praviloma blagi, sploh če upoštevamo učinkovitost zdravila. Dr. Zver je opozoril na še en, resda redek zaplet zdravljenja z bisfosfonati. Gre za aseptično nekrozo čeljusti.

"To je predvsem neželeni učinek bisfosfonatov novejše generacije. Zaplet praviloma nastopi pri bolnikih, ki nimajo saniranega zobovja (granulomi, parodontoza, poškodbe zaradi zobnih protez …). Pogosto ga sproži nujen zobozdravstveni poseg na zobovju. Rana, ki nastane zaradi posega, se zaradi jemanja bisfosfonatov slabo celi, zato pride do vnetja čeljusti, pri katerem se izloča gnoj. Zato velja okvirno priporočilo, po katerem jemanje bisfosfonatov ne bi smelo trajati dlje kot dve leti. Po tem obdobju se bolnik skupaj z zdravnikom odloči, kako naprej. Odločitev je prilagojena bolnikovim individualnim značilnostim." Prav vsem bolnikom pred začetkom jemanja bisfosfonatov svetujejo, naj si dajo popraviti zobe. Če med jemanjem zdravila nastopijo težave z zobmi, bolnikom svetujejo, naj vsaj tri mesece pred večjim zobozdravstvenim posegom opustijo jemanje bisfosfonatov, poseg pa mora biti opravljen pod antibiotično zaščito.

V Sloveniji vsako leto za DP zboli približno sto ljudi. Praviloma gre za osebe, starejše od šestdeset let. Pred petnajstimi leti je povprečno preživetje zdravljenih bolnikov znašalo dve leti, zdaj, ko so na voljo sodobne oblike zdravljenja, pa več kot 40 odstotkov bolnikov živi še več kot sedem let. Med nove metode zdravljenja spada tudi presaditev krvotvornih matičnih celic. "Skeletne težave so lahko vodilna težava teh bolnikov, bolečine pa lahko obsegajo ves skelet. Če pri bolniku potrdimo skeletno prizadetost, nam je poleg zdravljenja z bisfosfonati na voljo še nekaj terapevtskih možnosti. Ena od njih je ortopedski kirurški poseg (denimo vertebroplastika v primeru patoloških zlomov vretenc). Drugi učinkovit način zdravljenja je, da boleče območje obsevamo z ionizirajočimi žarki, s čimer uničimo rakave plazmocitomske celice," pove dr. Samo Zver.

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Bogdan Ambrožič

dr. Bogdan Ambrožič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki