Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Slikovna diagnostika

Pri diagnostiki kostnih metastaz so na voljo tri osnovne slikovne diagnostične preiskave: rentgenska preiskava (RTG), računalniška tomografija (CT) in magnetna resonanca (MR). Te tri preiskave se med seboj razlikujejo po senzitivnosti, vendar so zelo koristne in uporabne.
Kot pravi Eva Možina, dr. med., spec. radiologije, z Onkološkega inštituta Ljubljana, je osnovna preiskava rentgenogram. Ko nastopi sum na kostne metastaze, zdravnik bolnika ali bolnico najprej napoti na RTG. "Z RTG lahko ugotovimo osnovno stanje kosti, kar je za nas dobro, žal pa je rentgen nizko senzitiven, saj odkrije metastazo šele tedaj, ko je propadlo od 40 do 50 odstotkov kostnine. To je zelo pozno. Z rentgenom lahko optimalno pregledamo samo nekatere kosti, in če najdemo očitno in veliko metastazo, se diagnostika največkrat zaključi. Toda kot rečeno, to je možno le za nekatere kosti, denimo nadlahtnico. Če v njej najdemo metastazo, lahko v izvid napišemo, kako velika je in v kolikšni meri je že načela kost, ter ocenimo možnost za patološke zlome. Pri sumu na metastaze v kosteh, ki jih je z RTG-projekcijo težko prikazati (lobanjsko dno, prsnica, lopatica, križnica), v primerih nejasnega izvida RTG-slikanja opravimo še CT-preiskavo," razlaga sogovornica.

Hrbtenica zahteva posebno pozornost

Če rentgenska preiskava pokaže metastazo v hrbtenici, so vedno potrebne še dodatne preiskave, saj je hrbtenica zelo posebna. Metastaze v hrbtenici se namreč lahko razraste in zajamejo živčevje, kar utegne povzročiti nevrološke izpade in celo različne stopnje ohromelosti telesa, odvisno od višine prizadetega hrbteničnega vretenca. Druga nevarnost je širitev metastaz v možgane. Zaradi tega radiologi preiskave zelo natančno načrtujejo, in sicer na osnovi mesta metastaz v kosteh.

CT natančnejši kot RTG

Če zdravniki odkrijejo metastazo v hrbtenici, bolniku opravijo še CT, ki je natančnejši kot rentgen. Ugotoviti poskušajo, kako prizadeto je posamezno vretence, ali je zlomljeno in ali je potreben operativni poseg. Pri CT-preiskavi je obremenitev s sevanjem precej večja kot pri navadnem RTG-slikanju, zato za odkrivanje kostnih metastaz niso rutinske, pač pa jih uporabijo šele po skrbni presoji klinične slike, izvidov drugih preiskav in bolnikovega splošnega stanja. Slikanje s CT traja do dve minuti, bolnik pa v aparatu leži približno deset minut.

Magnetna resonanca najnatančnejša

Naslednja preiskava, ki je približno enako senzitivna kot scintigrafija, je magnetna resonanca, pojasnjuje dr. Možina. Z njo lahko preslikajo celotno kost ali skeletni sistem, denimo vso hrbtenico, in ugotovijo, kako razširjena je bolezen. Preiskava je zelo natančna in vedno pride v poštev, če bolezen zajame lobanjo ali hrbtenico, občasno pa, kadar po predhodnih izvidih z drugimi preiskavami obstaja nepotrjen sum na metastazo.

Priprave na preiskave

Priprave na opisane preiskave so nezahtevne. Bolniku najprej v kri vbrizgajo kontrastno sredstvo, nato pa se začne težji del, ležanje v tunelu. Pri rentgenskem slikanju je pomembno samo to, da bolnik zmore stati v določenem položaju. CT je za bolnika najmanj naporen, saj zahteva samo 20-sekundno mirovanje na ležišču. Povsem drugače je pri magnetni resonanci. Od bolnika zahteva skorajda nepremično polurno ležanje, za nameček v posebnem tunelu. Če ima bolnik bolečine v hrbtenici, je tak prisiljen položaj zelo naporen. Zato vedno slikajo le del telesa, na primer stegnenico, hrbtenico ali lopatico, nikoli pa sočasno kolena, lopatice in hrbtenice, pojasnjuje sogovornica. Poleg tega je bolnika vedno treba vprašati, ali ima klavstrofobijo. V tem primeru mora nujno dobiti uspavalno sredstvo ali celo anestezijo.

Magnetna resonanca je neprimerna za ljudi s srčnim spodbujevalnikom in za vse, ki imajo v telesu kovinski tujek. V zadnjih letih ortopedi in travmatologi za endoproteze ali vijačenje kosti po poškodbah uporabljajo osteosintetični material, zato lahko človek s takimi vsadki opravi tudi slikanje z magnetno resonanco. Vsekakor, pravi dr. Možina, mora vsak bolnik pred slikanjem prinesti potrdilo o vseh vsadkih, ki jih ima v telesu, da ga ne bi po nepotrebnem izpostavljali nevarnosti.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

rak , onkologija , preiskava , diagnostika , ct , računalniška tomografija , mr , magnetna resonanca , hrbtenica , kost , rentgen , metode diagnosticiranja , metastaza , rtg , kostne metastaze

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.