Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Diagnostika kostnih metastaz

Barbara Vidergar Kralj, dr. med., spec. interne medicine
Barbara Vidergar Kralj, dr. med., spec. interne medicine (Foto: Diana Anđelić)

Raznovrstna in natančna

Ko zdravnik posumi na kostne metastaze, mora sum čimprej potrditi ali ovreči. Za to so na voljo različne metode, med katerimi je zelo pogosta scintigrafija. Preiskavo opravljajo na oddelku za nuklearno medicino. V poštev pride, kadar nastopijo nepojasnjene bolečine v kosteh, kadar zdravniki potrdijo rak, za katerega osnovne preiskave pokažejo, da je zelo razširjen in da obstaja več možnosti, da se je razširil tudi na kosti, pa tudi v primerih, ko je bila metastaza na kosteh že odkrita. Scintigrafija je v rabi še za spremljanje in ocenjevanje uspešnosti zdravljenja pri potrjenih metastazah v kosteh, radioaktivne snovi pa uporabljajo tudi pri terapiji bolečine zaradi kostnih metastaz, pojasnjuje Barbara Vidergar Kralj, dr. med., spec. interne medicine, z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Bolnika na scintigrafijo napoti lečeči zdravnik, navadno onkolog, lahko pa tudi osebni zdravnik, če se bolnik s hudimi bolečinam v kosteh najprej oglasi pri njem.

Brez posebnih predpriprav

Kot pravi sogovornica, posebne priprave na scintigrafijo skeleta niso potrebne. Bolnik lahko pred preiskavo tudi jé, torej mu ni treba biti tešč. Izjema so le nosečnice, kajti pri njih te preiskave ne opravljajo. Doječe matere prekinejo dojenje za toliko časa, da se radioaktivna snov v zadostni meri izloči iz telesa, kar se zgodi v približno enem dnevu. Ko pride bolnik na preiskavo, mu v žilo vbrizgajo radioaktivno snov, ki se nakopiči v kosteh. Kopičenje lahko traja kar nekaj časa, zato mora med vbrizgom in preiskavo miniti od dve do pet ur, temu pa sledi preiskava – slikanje, ki traja približno pol ure.

Največja težava za bolnike je trajanje slikanja, med katerim mora biti bolnik povsem pri miru. "Dolgotrajen prisilen položaj je zlasti zahteven za bolnike s hujšimi bolečinami. Takšnim poskušamo preiskavo olajšati s protibolečinskimi sredstvi. Težave imajo tudi klavstrofobični ljudje, saj se detektor med slikanjem zelo približa obrazu. Bolnikom ponudimo pomirjevalo, ob njih je lahko tudi spremljevalec, če jim je lažje, pa se lahko obrnejo in ležijo na trebuhu," pojasnjuje dr. Vidergar Kralj. Bolniku med čakanjem na preiskavo ni treba mirovati, priporočljiv pa je pitje tekočin, da se radioaktivno sredstvo, ki se ni nakopičilo v kosti, čimprej izloči iz telesa. Bolnik mora pred preiskavo tudi izprazniti mehur.

Visoka senzitivnost preiskave

Scintigrafija je, kot pravi dr. Vidergar Kralj, zelo senzitivna. V kosteh ne prikaže morebitne metastaze, marveč reakcijo kosti na metastazo. Metastaza namreč povzroči reakcijo kostnine. Reakcij je več. Ena od teh je osteoblastna reakcija, pri kateri se kostnina nabira okoli metastaze, kar je na scintigramu zelo dobro vidno, in sicer v obliki črnih pik. Metastaza pa lahko povzroči tudi resorpcijo kostnine (osteolitična reakcija), pri čemer kost izginja. Možne so tudi mešane reakcije kosti na metastazo. Pri osteoblastnih ali mešanih reakcijah je senzitivnost scintigrafije velika, pri osteolitičnih pa je lahko lažno negativna.

Zato je scintigrafija nadvse primerna preiskava pri rakih, za katere je znano, da povzročajo pretežno osteoblastne metastaze: rak pljuč, dojke ali prostate. Po drugi strani plazmocitom, ki je pretežno bolezen kostnega mozga, povzroča osteolize, zaradi česar na scintigramu pogosto ni videti ničesar, razlaga sogovornica. Še ena slabost scintigrafije skeleta je slaba specifičnost. "Na scintigramu vidimo kopičenje zaradi osteoblastne aktivnosti, ki pa je lahko posledica različnih dejavnikov: metastaz, obrabe sklepov, zloma, lahko gre tudi za benigni tumor v kosti.

Včasih je tak scintigram primeren predvsem za to, da nas usmeri v dodatne preiskave. Velika prednost scintigrafije je še v tem, da z eno preiskavo dobimo sliko celotnega okostja. Enako lahko dosežemo še s preiskavo PET CT. FDG PET CT v novejšem času uporabljamo namesto scintigrafije skeleta zlasti pri bolnikih s pljučnim rakom, in sicer za oceno operabilnosti. FDG PET CT pokaže tako tumor kot morebitne metastaze v mehkih tkivih in v kosteh, torej ne pokaže le reakcij v kostnini. Ker je obenem občutljivejši na osteolitične metastaze, se ti preiskavi lepo dopolnjujeta."

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

rak , onkologija , diagnostika , rak dojk , pljučni rak , rak prostate , zdravljenje raka , kost , preiskave , metode diagnosticiranja , metastaza , scintigrafija , kostne metastaze , bolečine v kosteh

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.