Svit – presejanje za rak debelega črevesa in danke

Jožica Maučec Zakotnik, dr. med.
Jožica Maučec Zakotnik, dr. med. (Foto: Diana Anđelić)

Uspeh je odvisen od odziva

Rak debelega črevesa in danke je rak, ki po številu novih bolnikov tako v Sloveniji kot po svetu  spada v sam vrh. Samo pri nas vsako leto za njim zboli približno 1400 ljudi. Še bolj skrbi podatek, da smo Slovenci po stopnji umrljivosti zaradi tega raka na evropski lestvici na petem, ženske pa na devetem mestu, kar je nezavidljivo in obenem znak, da je treba pri obravnavi te bolezni nujno uvesti korenite spremembe. Eden od večjih problemov je dejstvo, da je bolezen v veliki večini primerov odkrita šele v napredovalih stadijih, ko so možnosti za popolno ozdravitev manjše ali pa jih sploh ni več.

To pomeni, pravi Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., programska direktorica Cindi Slovenija, ki vodi program Svit, da "zamujamo oziroma da na področju zgodnjega odkrivanja bolezni zelo zaostajamo". Eden od pomembnih korakov, ki naj bi to spremenil, je Svit, nacionalni presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesu in danki. Program so pilotno uvedli pred nekaj več kot letom dni, zares pa bo zaživel prav to jesen.
V pilotno izvajanje programa so lani vključili približno deset tisoč ljudi, izsledki pa so bili zelo spodbudni. Odkrili so 15 primerov raka, od tega jih je bilo 67 odstotkov v zgodnji fazi. Trije so bili v zelo zgodnji fazi, ko se rak šele začne razvijati v polipu, torej sploh še ne pride do stene črevesne sluznice. Ko je zdravnik tem ljudem odstranil polipe, je s tem odstranil tudi možnost za nadaljnji razvoj bolezni, zato je skrb, da bi se pri njih razvil rak, zdaj odveč. Prav to, poudarja sogovornica, pa želijo doseči s programom Svit: zmanjšati obolevnost in umrljivost za tem rakom ter posledično trpljenje, ki ga povzroči (pre)pozno odkriti rak.

Dobre izkušnje iz tujine

Nacionalni program presejanja za rak debelega črevesa in danke je zaživel tudi v nekaterih drugih državah (Finska, Velika Britanija, Portugalska, Češka …). Tamkajšnje izkušnje kažejo, da so tovrstni programi še kako upravičeni. Program v različnih državah izvajajo različno, pojasnjuje sogovornica in navaja primer: "Čehi so vključili vso populacijo hkrati, Finci pa vstopajo v program postopno: najprej so vključili polovica populacije, nato bodo na vrsti ostali. Vedeti pa moramo, da so Finci pravi fenomen glede odzivnosti. Česarkoli se lotijo, se ljudje v veliki večini odzovejo. Očitno je, da zelo zaupajo državi in zdravstvenemu sistemu."

Cilji v Sloveniji

Po besedah dr. Maučec Zakotnik želijo s programom Svit doseči predvsem dvoje: z odkrivanjem predrakavih sprememb in njihovim odstranjevanjem zmanjšati pojavnost raka, z zgodnjim odkrivanjem bolezni pa se bo povečal delež ozdravljenih in obenem zmanjšala umrljivost. Toda uspešnost programa Svit bo v največji meri odvisna od odzivnosti ljudi, ki bodo prejeli vabilo, naj se udeležijo programa. Spodnja meja, ki še prinaša uspeh, je 70 odstotkov. Če se bo odzvalo toliko vabljenih ljudi, bi lahko pojavnost raka zmanjšali za približno 25 odstotkov, kar pomeni 300 bolnikov na leto manj, kar je ob sedanji pojavnosti te oblike raka zares veliko. Z odkrivanjem zgodnjih rakov se bo za več kot četrtino zmanjšala tudi umrljivost, zato strokovnjaki predvidevajo, da bi bilo na leto po 200 smrti manj. Zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki pomeni, da je zdravljenje manj agresivno, poraba zdravil, ki so potrebna pri napredovalem raku, je manjša, posegi pa so cenejši. Pomembno pa je zlasti to, da bo zdravljenje za bolnike manj naporno in se bo v več primerih končalo z ozdravitvijo.

Potek programa

Potek programa je začrtan in bo za vse potekal enako. V program bodo vključeni vsi moški in ženske, stari od 50 do 69 let. Vsaki dve leti bodo prejeli pisno vabilo za sodelovanje v programu Svit. Vabilu bodo priložene podrobne informacije o Svitu. Če se bodo odločili in sodelovali, bodo v priloženi ovojnici poslali podpisano izjavo, nato pa bodo prejeli komplet za odvzem dveh vzorcev blata. Vrnili ju bodo v centralni laboratorij Svita, kjer ju bodo pregledali. Če bo test negativen, bodo ljudi znova povabili na pregled čez dve leti, če pa bo pozitiven, jih bodo napotili na kolonoskopijo.

Uspeh le v primeru zadostnega odziva

Presejalni programi so preverjeno uspešni, vendar je osnovni pogoj za njihovo uspešnost primerno velik odziv ljudi. Cilj in želja vseh, ki pripravljajo in vodijo presejalne programe, je vsaj 70-odstotna odzivnost. Toda pot do tega cilja bo še dolga. Od aprila do konca julija je vabilo prejelo prvih 50 tisoč ljudi, odziv pa žal ni bil najboljši, saj se je nanj odzvalo le kakih 35 odstotkov vabljenih ljudi. V Svitu upajo, da je to deloma posledica letnih dopustov in da bo več ljudi pripravljenih sodelovati jeseni, ko bodo vnovič začeli pošiljati vabila. Izkušnje še kažejo, da največji problem predstavljajo moški. Ti se tudi v drugih državah slabše odzivajo, celo na Finskem, kjer se odzove 85 odstotkov žensk in 65 odstotkov.

Program Svit bo stal 4.400.000 evrov. Morda se zdi veliko, toda izračun finančnih učinkov kaže, da bi v petih letih na račun zgodnjega odkrivanja bolezni na letni ravni prihranili kar 20 milijonov evrov.

Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Petra Može

Petra Može univ. dipl. soc. del.

Postavi vprašanje

Katja Arko Kampuš

Katja Arko Kampuš dr.dent.med. spec. ortodont

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki