Program Dora za zgodnje odkrivanje raka dojk

Program Dora izvajajo od leta 2008, ko so prve ženske iz Mestne občine Ljubljana dobile vabila na presejalno mamografijo, ki jo opravljajo v presejalnem centru na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Kot pravi doc. dr. Janez Žgajnar, strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana (OI), vabila pošilja Register Dora.

Ker je za program Dora trenutno na voljo le ena digitalna mamografska naprava, ki deluje na OI, vabila prejemajo le ženske iz Ljubljane. Načrtujejo nakup treh mamografov, kar naj bi se zgodilo do konca leta, nakup pa bo opravilo Ministrstvo za zdravje. En mamograf bo deloval v UKC Maribor, druga dva pa bosta mobilna in ju bodo selili iz kraja v kraj, s čimer bodo presejalno mamografijo karseda približali vsem ženskam. Vse ženske bodo lahko organizirano vabili, ko bodo na voljo še dodatne štiri mamografske naprave. Mamografsko presejanje je namenjeno vsem ženskam, starim od 50 do 69 let.

Začne se z vabilom …

Vsaka ženska iz populacije, zajete v presejanje, najprej prejme vabilo. Če se odloči sodelovati, skupaj z vabilom pride v presejalni center, kjer jo sprejme zdravstveni administrator, radiološki inženir pa opravi presejalno mamografijo. Kot pojasnjuje dr. Žgajnar, mamografijo nato neodvisno odčitata dva radiologa. "V primeru nesoglasij in kadar oba radiologa označita pozitiven izvid, se na tedenskih sestankih skupaj z odgovornim radiologom odločijo o nadaljnji obravnavi sumljivih sprememb. Ženske v petih delovnih dneh prejmejo rezultat presejalne mamografije. Kadar je izvid pozitiven (v približno 5 do 7 odstotkih primerov), žensko povabimo na nadaljnjo obravnavo sumljivih sprememb."

Kot pravi sogovornik, nadaljnja obravnava obsega neinvazivno (povečava, kompresija, druge projekcije, ultrazvočni pregled) ali invazivno diagnostiko (debeloigelna biopsija). V okviru programa Dora bo potekala v stacionarnih presejalno-diagnostičnih centrih v Ljubljani in Mariboru. "O izvidih nadaljnjih obravnav se posvetujemo na predoperativnih in pooperativnih multidisciplinarnih konferencah, na katerih se v primeru potrjene diagnoze raka dojke odločimo o poteku zdravljenja. Žensko o diagnozi osebno obvesti kirurg in se z njo tudi pogovori o poteku zdravljenja."

… in konča z odzivom

Presejalni program Dora bo uspešen, če bo pregledanih vsaj 70 odstotkov vabljenih žensk, zato imajo po besedah dr. Žgajnarja osrednjo vlogo pri presejanju prav ženske. "Pomembno je, kako komuniciramo z ženskami. Komunikacija mora potekati tako, da ne povzroča posredne ali neposredne škode. Pomembno je, da je vsaka ženska seznanjena s koristmi in tveganji presejanja. V okviru programu Dora ženske poleg vabila prejmejo zgibanko, v kateri sta razložena potek in namen presejanja. Na voljo sta jim tudi posebna telefonska številka in elektronski naslov, kamor se lahko obrnejo s konkretnimi vprašanji."

Povsem določni cilji

Snovalci presejalnega programa Dora so si zastavili povsem določne in stvarne cilje. Poglavitni cilj vsakega presejalnega programa, tudi Dore, je zmanjšanje umrljivosti. Slovenija se je zavezala, da bo spoštovala priporočila Sveta EU, ki je junija 2003 priporočil državam članicam, naj do leta 2008 vzpostavijo presejalni program, ki bo v EU za 25 odstotkov zmanjšal umrljivost za tem rakom, razlike v preživetju med državami pa zmanjšal na 5 odstotkov.